Nesojena fotografinja zdaj slika
SPOZNAJTE JIH
Slikarka Dragica Kosterov
Dragica Kosterov iz Trzina si je v mladosti želela postati fotografinja. To ji ni bilo dano, se je pa po upokojitvi pred štirinajstimi leti začela ljubiteljsko ukvarjati s slikanjem.
Rodila se je v delavski družini v vasi Ježa pri Črnučah v Ljubljani. »Zelo sem bila navezana na očeta, vlakovodjo, ki mu je vojna vzela otroštvo in mladost. Veliko je bral, privlačila so ga potovanja in rad je živel dobro. Mama je bila usmerjena predvsem v delo, a je bila skrbna ter dobra mati. Starejši brat je ostal doma, jaz pa sem z družino najprej živela v Ljubljani, kasneje smo se preselili v Trzin,« je povedala.
Po zaključeni srednji ekonomski šoli se je zaposlila v industrijskem montažnem podjetju IMP. Študij je nadaljevala ob delu, a ga je prekinila zaradi odhoda v Irak, kjer je za IMP opravljala delo finančne knjigovodje. Kmalu je za njo prišel še mož Vasilij kot vzdrževalec fotokopirnih strojev. S prisluženim denarjem sta si ob vrnitvi kupila stanovanje. Ustanovila sta podjetje, trgovino in servis Canon v obrtni coni v Trzinu. »Vedno sem bila zelo odločna in samostojna. Želela sem biti neodvisna, zato sem ustanovila še svoj računovodski servis z davčnim svetovanjem. Po upokojitvi je delo prevzel starejši sin Mitja, mlajši sin Matevž pa je po poklicu optik in fotograf. Oba imata svoji družinici. Srečna sem, da imam vnuka Ludvika in vnukinjo Mijo. Dobro se razumemo in se imamo radi.«
Slikanje in etnografija
Možu je včasih omenila, da bo po upokojitvi spet začela slikati, saj je že v osnovni šoli imela rada likovni pouk. Tako ji je za petdeseti rojstni dan podaril akrilne barve, čopiče, slikarska platna in stojalo, a se jih skoraj dve leti ni dotaknila. »Januarja 2011 sem srečala Alenko Škerjanec, ki sem jo poznala z računovodskih srečanj. Omenila mi je, da ustvarja na slikarskih delavnicah, ki jih vodi slikarka Mojca Vilar. Takoj sem se jim priključila.« Tako je začela slikati pri dvainpetdesetih letih. Z Alenko in Majo Serajnik Zadnik, ki tudi obiskuje to delavnico, se imenitno razumejo in skupaj ustvarjajo. Najprej je preslikavala dela tujih slikarjev in uporabljala akvarelne barve. Ker so se ji zdele te prenežne, je začela slikati z akrilnimi barvami. Večinoma slika motive iz narave, za vnuka in vnukinjo je ustvarila nekaj otroških slikic in ju tudi narisala.
Poleg tega obiskuje študijski krožek Etno-fletno v Trzinu pod mentorstvom Branke Urbanija. Ukvarjajo se z etnologijo, zgodovino, ljudsko dediščino, staroverstvom in narodnimi pesmimi, z njimi sodeluje tudi profesorica Dušica Kunaver. Izdali so knjigo za otroke z naslovom Ajdovski kevder. Ta ljudska pravljica pripoveduje o fantku in punčki, ki se izgubita v gozdu in v jami pod hribom Onger najdeta kamnito sekiro, kajti Trzincem so včasih rekli trzinske skirce. »Rok Vojska je besedilo opremil z ilustracijami in oblikoval celostno podobo knjige, jaz pa sem dopolnila in barvno opremila ilustracije ter narisala naslovno podobo.« Sodelovala je tudi pri ustvarjanju filma Ukročena trmoglavka (o življenju ob reki Pšati) in ustvarila naslovno sliko za pesmarico otroških ljudskih pesmi. »Slikam po svoje in iščem motive, ki so mi blizu in me prevzamejo. Poleg slikanja imam rada svojo družino, prijatelje, sprehode v naravo in potovanja,« zaključi slikarka, ki sta jo prijateljici spodbudili, da svoje slike prvič razstavlja prav v prostorih Vzajemnosti.
Nekaj slik Dragice Kosterov si lahko do sredine januarja ogledate na Dunajski 109 v Ljubljani vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Vabljeni!