Hipnoza je terapevtsko orodje iz davnine
Dobro počutjejanuar '26Zdravje
ZDRAVJE
Boni Pajntar Plut z očetom in mentorjem dr. Marjanom Pajntarjem
Ali poznate hipnozo, starodavno terapevtsko sredstvo, primerno tudi za sodobne težave? Uporabljali so jo že stari Sumerci in Egipčani, Indijci, Kitajci in še kdo. Gre za spremenjeno stanje zavesti, v katerem postanejo sugestije učinkovitejše. V takšnem stanju lahko z različnimi medicinskimi in psihoterapevtskimi tehnikami vplivamo na telesne in duševne procese ter tako spodbujamo zdravljenje; to imenujemo medicinska hipnoza.
Z njo se ukvarja univ. dipl. psihologinja Bronja Pajntar Plut. Za to delo je imela najboljšega učitelja – svojega očeta prof. dr. Marjana Pajntarja, ki je bil pionir uporabe hipnoze v medicini na Slovenskem.
Z ljubljansko terapevtko medicinske hipnoze, ki jo že od malega kličejo Boni, se srečava v njenih prostorih v središču mesta in najprej občudujeva lepe slike, ki jo krasijo in so prav tako delo pokojnega očeta, ki se je lani poslovil pri častitljivih 91 letih. »Bil je človek mnogoterih talentov, sicer pa diplomirani psiholog ter profesor ginekologije in porodništva. V dolgoletni praksi je v kranjski porodnišnici pomagal stotinam in stotinam nosečnic, da so v hipnotičnem stanju rojevale z manj bolečinami. Hipnozo je pozneje začel uporabljati za zdravljenje različnih psihičnih in psihosomatskih težav. Zelo rad je delil svoje znanje in izobrazil mnogo zdravnikov, psihologov in drugih zdravstvenih delavcev, tako tudi mene in mojega nečaka,« se nasmehne sogovornica. S hipnozo je prišla v stik že v zgodnjem otroštvu. »V drugem razredu osnovne šole, ko se je naša družina z Jesenic preselila v Kranj, sem začela trenirati plavanje. Bila sem v pionirski, mladinski in članski jugoslovanski reprezentanci. Imela sem močno tremo pred velikimi tekmovanji, na primer, ko sem se kot 13-letna udeležila evropskega prvenstva. Pa sva z očetom poskusila z medicinsko hipnozo in je pomagalo. Premagala sem strah, dobila samozavest in se na tekmovanjih odlično odrezala. Pozneje v življenju mi je na podoben način pomagal zmanjšati strah pred gimnazijsko maturo ter zagovorom diplome na psihologiji,« pripoveduje Boni, ki ji je hipnoza pomagala v osebnem življenju in ji celo usmerila njeno poklicno pot.
Hipnoterapevtsko delo
Nanjo se največkrat obračajo posamezniki s težavami, kot so tesnobnost, depresija, različni strahovi, tiki ipd. »V hipnotičnem stanju je vpliv sugestij veliko močnejši kot v običajnem pogovoru. V tem stanju se lažje oblikujejo nove nevronske povezave, dostopamo do podzavesti in spreminjamo vzorce vedenja,« opisuje svoje delo. Po njenih besedah je za hipnozo dojemljivih približno osemdeset odstotkov ljudi, sicer pa je bistvenega pomena zaupanje med klientom in terapevtom. Njeni najljubši klienti so športniki z različnih področij in otroci, starejši od sedem let, mlajše obravnava pediatrinja dr. Helena Mole. »Otroci se velikokrat bojijo krvi ali cepljenja, to se hitro odpravi. Nasploh je med ljudmi pogost strah pred zaprtimi prostori, predori ali letali. Imam dobre izkušnje – že po treh terapijah gredo na letalo, a vedno jim rečem: pridite k meni, ko že imate kupljeno letalsko vozovnico,« se smeje Boni. Omeni še, da nekatere ženske pozneje, ko dobijo otroke, zaradi povečane odgovornosti razvijejo strah pred letenjem z letalom, četudi so prej že prepotovale pol sveta.
Presenetilo nas je, da pogosto prihajajo k njej starejši ljudje s kroničnimi zdravstvenimi težavami. »S hipnozo jih seveda ni mogoče čudežno odpraviti, lahko pa omilimo nekatere simptome, zmanjšamo bolečino ter tako izboljšamo počutje in kakovost življenja.« Veliko jih ima tudi probleme s spanjem – bodisi težko zaspijo bodisi se ponoči pogosto zbujajo in nato ne morejo več zaspati. »Marsikateri že po drugem obisku nemoteno prespijo celo noč. Terapijo običajno posnamemo, da lahko ta avdioposnetek poslušajo tudi doma, se umirijo in zaspijo.« Nemalo starejših je navajeno jemati uspavala in protibolečinska zdravila. Nekateri žal razvijejo tudi odvisnost. Pri zdravljenju odvisnosti pa je hipnoza običajno le podporno sredstvo. »Takim klientom priporočam, da se od njih odvajajo na ustrezni kliniki – enako velja za odvajanje od alkohola in drugih drog, kar je posebej zahtevno.« Hipnoza pa se pogosto uporablja pri odvajanju od kajenja. »Imela sem kar nekaj pacientov, ki so jih čakale večje operacije. Pomagala sem jim, da so se pomirili in šli na poseg bolj sproščeni, prav tako je okrevanje potekalo hitreje.«
Večina ljudi ima navado, da svoje težave nekoliko poveličuje. »Ko si bolj sproščen, si rečeš: to se bo rešilo, saj ni tako hudo.« Ugotavlja, da starejši pogosto potrebujejo le malo spodbude. »Samo prepričati jih moramo, da si rečejo, kaj vse še lahko naredim, in ne, česa vsega ne morem več narediti.« Poudari, da lahko simptome številnih bolezenskih stanj, ki jih ni mogoče povsem odpraviti, s hipnoterapijo vendarle omilijo. Hipnoze ne izvaja pri epileptikih in psihotičnih bolnikih, saj bi lahko poslabšala njihovo stanje.
Pajntarjeva šola
Dr. Marjan Pajntar je pred dvajsetimi leti ustanovil Društvo za medicinsko hipnozo Slovenije. Bil je tudi soustanovitelj Evropske zveze za medicinsko hipnozo in v drugem mandatu njen predsednik. V društvu je danes okoli dvesto članov, na spletni strani https://hipnoza-dmhs.si/ je mogoče poiskati usposobljene slovenske terapevte medicinske hipnoze. Vsi spoštujejo evropski kodeks in so strokovnjaki s primarno izobrazbo na različnih področjih medicine ali psihologije. »Ker je izobraževanje iz medicinske hipnoze za zdravnike in psihologe zasnoval moj oče, smo ga v njegov spomin poimenovali kar Pajntarjeva šola. Med terapevti medicinske hipnoze imamo anesteziologe, pediatre, ginekologe, babice, zobozdravnike in druge, tudi zdravnico, ki dela z onkološkimi bolniki in dosega dobre rezultate.« V UKC Ljubljana dr. Jasmina Božič Markovič izvaja hipnozo pri budnih možganskih operacijah, kjer pacient med posegom ostane pri zavesti. Da je moč hipnoze res izjemna, potrjuje tudi primer anesteziologa Mateja Serdinška, ki mu je specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije dr. Uroš Ahčan odstranil kožno znamenje brez anestezije, le z uporabo globoke hipnoze.
Medicinska hipnoza se pri nas žal ne izvaja v okviru javnega zdravstvenega sistema, zato je samoplačniška. V tujini jo najbolj podpirajo v Angliji in Nemčiji. Tako doma kot po svetu pa hipnozo izvaja tudi veliko število laikov, ki nimajo ustrezne izobrazbe. »Ker področje ni zakonsko urejeno, moramo biti pri izbiri terapevta izjemno previdni. Naletela sem že na kliente s slabimi izkušnjami. Na primer k meni je po pomoč prišla gospa z močno anksioznostjo. Pri laičnem terapevtu je med regresijo postala prepričana, da je imela v prejšnjem življenju sina, ki je mlad umrl. V resničnem življenju je imela gospa prav tako sina, ki ga je zaradi tega pretirano varovala, saj jo je preganjal strah, da bi se tragedija ponovila. Anksioznost sva odpravili z nekaj terapijami.« Poudari še, da je danes mnogo t. i. regresoterapevtov, ki se ukvarjajo z raziskovanjem prejšnjih življenj in dogodkov iz preteklosti, za katere menijo, da vplivajo na sedanjost. »Resni terapevti se z raziskovanjem prejšnjih življenj ne ukvarjamo, saj gre za predmet verjetja in konfabulacij (nezavedno ustvarjeni lažni spomini). Regresija sicer pomeni potovanje po spominih v preteklost, na primer v otroštvo, ter iskanje izvora določenega problema.« Pri tem pa je pomembno, da s to informacijo nekaj naredimo in dogodek ustrezno preokvirimo. »Na primer: kot petletni otrok si se bal petelina, danes pri 45 letih pa lahko s pomočjo regresije ta dogodek pogledaš z drugega zornega kota in spremeniš svoj odnos do njega. Laični terapevti osebo običajno pripeljejo le do ponovnega podoživljanja travmatične situacije, kar lahko negativno izkušnjo še utrdi. Uporaba regresije je primerna le za zelo izkušene terapevte, saj mora biti klient v globokem hipnotičnem stanju in imeti dovolj samozavesti, da se sooči z vzrokom težave.«
Medicinska hipnoza je varna in preizkušena metoda, ki lahko znatno zmanjša težave ljudi v stiski, zatrdi sogovornica, ki priporoča, da se pred terapijo dobro informiramo o možnostih in poteku, da na srečanje ne pridemo s povsem napačnimi prepričanji in pričakovanji. Predvsem pa je pomembno, da izberemo terapevta z ustrezno izobrazbo in izkušnjami. »Za terapevta je največje zadovoljstvo, ko vidi, da so težave njegovih klientov odpravljene – ko gospod preneha kaditi, gospa spet dobro spi ali ko otrok ponosno prinese domov medaljo.« V takih trenutkih se ves trud povrne in delo dobi svoj pravi pomen, pogovor zaključi Boni Pajntar Plut.
Znani in hipnoza
Z metodo, staro tri tisoč let, si po svetu pomagajo številne znane osebnosti pri koncentraciji ali odpravljanju strahov oziroma navad. Winston Churchill jo je med drugo svetovno vojno uporabljal, da bi ponoči ostal buden in se izognil utrujenosti. Jimmy Connors jo je uporabljal za izboljšanje koncentracije pri tenisu, Tiger Woods pri igranju golfa. Igralec Kevin Costner se je z njo rešil morske bolezni, drugi igralci so s hipnozo premagali strah pred letenjem z letali, pred ptiči, kačami itd., Orlanda Blooma so kot otroka na ta način celo odvajali od zasvojenosti s čokolado. Angleška princesa Kate Middleton si je z medicinsko hipnozo pomagala med porodi.