Enakopravnost žensk danes
Aktualno
Sogovornice in sogovornike smo povprašali, ali je enakopravnost žensk in moških pri nas samoumevna.
Tamara Lah Turnšek, biokemičarka in profesorica: »Že kot mlada sem se zavzemala za enakopravnost z moškimi kolegi in pri tem dosegla velik napredek. Seveda ob podpori nekaterih drugih kolegic znanstvenic. Kljub temu imajo ženske še vedno manj možnosti za napredovanje, nižje plače in redkeje dosežejo prestižna priznanja, zato ta boj še vedno traja. Evropske statistike kažejo, da je v manj razvitih državah več žensk na visokih položajih, medtem ko v tehnološko razvitih prevladujejo moški.«
Ksenija Benedetti, muzikologinja in pianistka, Ljubljana: »Enakopravnosti žensk v politiki ni. Ženske so danes na položajih moči v manjšini in hkrati v večini pod drobnogledom, takšnim, ki moške praviloma obide. Pri njih se ne merijo le politične odločitve, temveč tudi rob krila in barva čevljev. Od žensk se pričakuje več, odpusti se jim manj in odstrani se jih hitreje. Biti morajo odločne, a ne preglasne, vidne, a nikoli preveč. Različnost v spolu ne sme biti grožnja ali podcenjevanje, temveč pogoj za zrelo, zdravo politiko.«
Ksenija Horvat, novinarka in direktorica TV Slovenija: »Ocenjujem, da smo ženske v slovenskem medijskem prostoru enakopravne. Vsaj v javnem sektorju so plače obeh spolov primerljive. Poklic je precej feminiziran, toda kaj drugega niti ni mogoče. Drugačna pa je slika pojavnosti sogovornic v oddajah. Tam so še vedno v manjšini, zlasti v političnih in gospodarskih oddajah, kjer je bistveno več moških kot žensk.«
Ivan Sivec, pisatelj, Mengeš: »Doslej sem napisal 196 knjig in v vseh imajo ženske častno mesto. K vsakemu besedilu pristopim po navdihu, a ne delam razlike med moškimi in ženskimi upodobitvami. Vidim pa, da so ženske osebnosti iz naše zgodovine res preveč zapostavljene, čeprav so enako kot moški bistveno vplivale na našo preteklost. Zdi se mi celo, da sem vsaj v svojih knjigah ženskam bolj naklonjen kot moškim. V Sloveniji imajo ženske pravo vrednost, v svetu pa jim delajo še velike krivice.«
Frančiška Al-Mansour, ravnateljica Strokovnega izobraževalnega centra Ljubljana, Vrhnika: »Enakopravnost žensk pri zaposlovanju ni dosežena še nikjer na svetu, saj se pri določenih poklicih praviloma zaposlujejo moški. Primer je poučevanje predmetov praktičnih veščin na tehničnih smereh v srednjih šolah ter poučevanje športne vzgoje pri fantih. Ženske neradi zaposlujejo, ker pričakujejo, da si bodo ustvarile družino in zato več ostajale doma. Razlike so tudi pri nagrajevanju in napredovanju v škodo žensk.«
Vesna Leskošek, magistra sociologije kulture in upokojena profesorica, Ljubljana: »Leta 1912 je sindikalistka in socialna delavka Rose Schneiderman ob stavki tekstilnih delavk v Bostonu dejala, da delavke zahtevajo pravico do življenja, ne le do preživetja. Prav tako pravico zahtevajo danes vse ženske na tem planetu, ki so zatirane, ponižane, izkoriščane, umorjene. Zato moramo k rožam, ki jih podarjamo ob prazniku žensk, dati zavezo, da se bomo borili za pravice ne glede na lasten interes.«
Metka Mencin, socialna psihologinja in upokojena profesorica, Ljubljana: »Dostopnost do varne umetne prekinitve nosečnosti je ena temeljnih pravic žensk in je tudi pogoj za to, da ženske lahko uživajo tudi druge človekove pravice in svoboščine, kot so pravica do osebnega dostojanstva, v skrajnih primerih celo pravica do življenja. Brez nje so ženske oropane odločanja o sebi. Pomembno je, da Slovenija ohranja njeno uresničevanje z najvišjim možnim pravnim varstvom, z ustavo.«
Boris Vezjak, filozof in publicist, Maribor: »Danes so ženske enakopravne bolj na papirju. Strah zbujajoč je med mladimi, zlasti adolescenti, pojav vse večjega sovraštva do žensk in odkritega šovinizma, če femicida kot resnega problema družbe ne omenjam. Formalno enakopravnost obstaja, ampak praksa zamuja. Svoboda je ženskam obljubljena in enakost razglašena, ni pa uveljavljena, ne drugod ne doma. Tako da: vsi smo enaki, le da nekateri nosijo več nevidne teže.«