Zakaj nekateri ne prenesejo meje

Dobro počutjemarec '26Zdravje

Zdrave/Psihologija

V prejšnji številki smo spremljali zgodbo, v kateri Tone ni mogel zapeljati do svoje garaže, ker je nekdo parkiral na mestu, na katerem ne bi bil smel. Na mirno opozorilo pa ni dobil opravičila, ampak očitek tega voznika, da situacijo zapleta, da pretirava in išče težave. Dogodek se ni končal z rešitvijo, ampak z zmedo, ki je ostala v Tonetovi glavi še dolgo po tem, ko avta ni bilo več tam.

Ker se kršenje osebnih meja žal dogaja čedalje pogosteje, je pomembno razumeti dinamiko občutkov in čustev vseh udeleženih. Ko se človek po takem dogodku umiri, se vprašanja pogosto kar ne nehajo. Ne tista praktična, ampak tiha: zakaj se je vse tako zapletlo, zakaj ni bilo mogoče preprosto reči: »Prav imaš, oprosti, mudilo se mi je, nisem bil dovolj pozoren«, zakaj je moral pogovor zdrsniti v očitke, zmedo in napetost, ki še dolgo ostanejo v telesu. Na prvi pogled se ne zgodi nič posebej velikega, nesoglasje bi se dalo urediti v nekaj minutah. A v resnici ni šlo za prostor, avto ali pot. Šlo je za kršeno osebno mejo lastnika garaže in za to, kaj se v nekaterih ljudeh zgodi, ko se z njo srečajo.