Trnulja je neškodljivo odvajalo
ZELIŠČNI KOTIČEK
Trnulja je pri nas malo manj poznan, a nadvse zdravilen sadež, ki na videz spominja na borovnice ali miniaturne slive. Drevo je znano tudi kot črni trn, njegovi plodovi, ki dozorijo jeseni, pa so zelo zdravilni in široko uporabni.
Črni trn (Prunus spinosa) spada v družino rožnic. Trajnica v obliki grma ali manjšega drevesa zraste do pet metrov visoko. Veje se končujejo z ostrimi trni. Našli so ga celo v izkopaninah koliščarske dobe, kjer so ga ljudje uporabljali za prehrano in v zdravilne namene. Najbolj je znan po blagem odvajalnem učinku, krepilno pa deluje tudi na želodec.
Koščičasti temno modri plodovi spominjajo na debele borovnice in so znani kot trnulje. Nekateri menijo, da je trnulja po videzu podobna majhni, temni slivi, kar ni presenetljivo, saj je prednik tega sadeža. V nasprotju s slivami imajo sveže trnulje rahlo grenak in trpek okus, zato jih pustimo na rastlini do prve zmrzali, da izgubijo trpkost. Nabiramo jih pozno jeseni, potem ko so bili nekajkrat izpostavljeni slani. Vsebujejo več kalcija kot kravje mleko in več železa kot špinača. So tudi bogat vir vitamina C, rudnin in antioksidantov. Tako liste kot cvetove črnega trna sušimo za čajne mešanice ali jih predelujemo v marmelade in sokove. Čaj iz suhih plodov pomaga pri vnetju grla in ustne sluznice ter težavah z mehurjem. Napitek iz črnega trna so nekoč uživali proti nespečnosti. Danes se uporablja predvsem kot blago odvajalo, saj pomaga pri kroničnih zaprtjih in krepčilno deluje na želodec.
Poleg plodov črnega trna so v zdravilne namene uporabni tudi cvetovi, listi, lubje in korenine. Sveži cvetovi imajo blag vonj in rahel okus po grenkih mandljih, ki med sušenjem skoraj izzveni. Cvetove nabiramo od marca do maja, še preden se razcvetijo, jih hitro posušimo, da ne porjavijo, in shranimo v dobro zaprtih posodah. Med drugim vsebujejo kumarine, benzaldehid, amigdalin in flavonske glikozide, zato delujejo na ledvice. Cvetovi sproščajo krče, blažijo bolečine in delujejo blago odvajalno, pomagajo pri želodčno-črevesnih težavah in prehladnih obolenjih. Kneipp je bil vnet zagovornik uporabe cvetov črnega trna, ker je popolnoma neškodljivo in učinkovito odvajalo, ki obenem krepi želodec. Uporabljajo se tudi pri tiščanju pri srcu in v želodcu, sok plodov pa pri vnetju dlesni. Neželeni učinki črnega trna niso znani. Dobro je imeti plodove shranjene za pomoč pri zaprtju ali za spodbujanje apetita pri otrocih. Pri slednjem je uporabna marmelada, ki jo skuhamo iz plodov.
Čaj, liker in tinktura
Črni trn pomaga tudi pri želodčno-črevesnih težavah in vnetjih. Najpogosteje uživamo čaj, ki ga pripravimo tako, da 2 čajni žlički posušenih plodov na skodelico prelijemo z vročo vodo. Pijemo od 2 do 3 skodelice na dan z medom, kar odpravlja kožne izpuščaje in zdravi nečisto kožo, lajša želodčne krče, pospešuje izločanje seča, izločanje sluzi pri katarju in je priporočljiv tudi pri vodenici in kamnih. Dober je tudi liker iz črnega trna. Zanj potrebujemo: 1,5 kg plodov črnega trna, 3 l vode, 500 g sladkorja, 1 l žganja in zavitek vaniljevega sladkorja. Plodove speremo s hladno vodo in jih damo v lonec. Dodamo 3 l vode in jih kuhamo 15 minut, dokler se ne zmehčajo. Nato zmes pretlačimo. Kolikor tekočine dobimo pri pasiranju, toliko sladkorja primešamo. Nato dodamo žganje in vaniljev sladkor. Premešamo in nalijemo v steklenice. Pustimo stati od 3 do 4 tedne na hladnem mestu, nato liker precedimo.
Tinkturo iz črnega trna kot prehransko dopolnilo izdelujemo tudi na naši ekološki zeliščarski kmetiji po receptu naših babic. Za osebo s telesno težo približno 70 kilogramov priporočamo, da 19 kapljic trikrat na dan kapnemo v tekočino sobne temperature in zaužijemo pred obrokom. Tinktura zaradi alkohola ni primerna za otroke, nas pa spomni, da je narava dragocen vir zdravja, ki ga moramo ceniti in spoštovati.