Vrt
-
Zeliščarski kotiček
Navadni divji kostanj (Aesculus hippocastanum) se je od 16. stoletja razširil po evropskih parkih in drevoredih. Ima protivnetne in antioksidativne učinke. Uporaba divjega kostanja lahko pomaga pri bolečih, težkih in utrujenih nogah, pri krčnih žilah ter drugih težavah, ki spremljajo kronično vensko popuščanje.
Drevo je visoko, z mogočno krošnjo, maja cveti z bogatimi cvetovi (značilna grozdasta bela socvetja) in je medonosna rastlina. Plodove nabiramo oktobra. Ker vsebujejo veliko škroba, lovci z njimi hranijo jelenjad. Včasih so kostanj veliko nabirali in prodajali, saj naj bi iz njega izdelovali klej (lepilo). Izvleček iz plodov najpogosteje uporabljajo v farmacevtski industriji. Ne glede na to, ali divji kostanj uživamo ali ga nanašamo na telo v obliki mazila, krepi žilne stene, zmanjšuje prepustnost kapilar in pomaga pri celjenju ran.
Okrasne trave so posebno lepe jeseni
VRT
Okrasne trave so v zadnjih letih postale nepogrešljiv del balkonov in okrasnih vrtov. Njihovo nežno gibanje ob opazovanju prinaša občutek sproščenosti. Jeseni dobijo marsikatere med njimi posebno lep videz, saj se zelena barva prelije v čudovite zlate, bakrene, rdečkaste in slamnate odtenke.
Cvetoči klasi, ki se na travah navadno pojavijo proti jeseni, so videti zlasti idilično, ko jih prekrije prva slana ali sneg. Trave puščamo suhe in jih ne režemo, saj narava poskrbi, da jim posušeni deli služijo kot zaščita pred mrazom.
Festival za drugačen odnos do sveta
FesDivjal je slovenski in mednarodni festival, ki je prvič zaživel leta 2021, njegove korenine pa segajo k pokojnemu Dariu Corteseju, enemu najvidnejših slovenskih poznavalcev samoniklih užitnih rastlin in nabiralništva. Zastavil je zametek manjšega festivala, posvečenega divji hrani in življenju z naravo, a njegove izvedbe žal ni dočakal.
Njegovo zamisel je udejanjila Karmen Gajšek: »Po njegovi smrti sem se povezala s Turističnim društvom Resnik in prijatelji iz nabiralskih krogov ter leta 2021 izpeljala prvi FesDivjal. Izhodišče je ostalo povezano z Dariem in njegovim izjemnim delom na področju divje hrane ter približevanja narave ljudem, sama pa sem festival od začetka oblikovala široko, interdisciplinarno in z mislijo na to, kaj je po mojem mnenju v današnjem svetu najbolj potrebno. Po prvi izvedbi na Pohorju sem festival divje hrane preselila na svojo rodno grudo, na Kozjansko, kjer je v sadovnjaku Kozjanskega parka v Podsredi našel svoj dom. Prav ta premik je omogočil nadaljnji razvoj njegove identitete. Travniški sadovnjak starih sort jablan in hrušk, obdan s travniki in gozdovi, je postal mnogo več kot prizorišče – postal je prostor, kjer oživljata tradicija ter bogastvo naravne in kulturne dediščine, obenem pa se odpirajo sodobne vsebine znanosti, zdravja in varovanja okolja.«
-
Oljka v sebi nosi sredozemsko dušo, je tiha priča stoletnih zgodb, simbol miru in globoke povezanosti z naravo. Odkrijte tri izjemne oljke, ki bodo vaš zunanji kotiček spremenile v čutno oazo miru in prestiža.
Mini oljka bonsaj je prava živa umetnina nizke, čokate rasti v posodi, ki združuje močan značaj debelega debla in oblikovano okroglo krošnjo. Je priljubljena izbira za vse, ki iščete nekaj posebnega za teraso, balkon ali nepozabno darilo ob življenjskih prelomnicah. Odlikuje jo visoka odpornost, saj brez težav prezimi na prostem do –16 stopinj Celzija, z minimalno nego pa bo leta pritegovala občudujoče poglede vaših gostov.
-
Nam ljubi ljudje, ki smo jih izgubili, so še vedno z nami – v mislih, spominih na skupna doživetja in ob obiskih grobov. Čeprav se na grobovih pojavlja vse več poslikanih kamenčkov, lesenih in kovinskih svečk ter zastavic sočutja, ostaja droben plamenček sveče, ki razsvetli temo in nas ogreje, nekaj pristnega in posebnega.
Plamen, pa čeprav droben, je simbol življenja, pa tudi upanja in poti naprej kljub težkim trenutkom. Skupno prižiganje sveče na grobu, skupno spominjanje dragih ljudi je v sodobnem, hitrem, digitalnem času še posebej pomembno. Otrokom in vnukom pomaga občutiti družinsko povezanost, ugledati svoje mesto v družini ter ob pogovoru o nekdanjih časih in dragih ljudeh spoznavati zgodovino lastne družine.
Z jesensko nego do lepše trate v prihodnjem letu
Poletje na trati pogosto pusti posledice, zato je september pravi čas, da zelenico pripravimo na hladnejše mesece.
Čeprav se rast trave jeseni postopoma upočasni, korenine še naprej aktivno rastejo. Zato lahko trata v tem obdobju učinkovito izkoristi dodana hranila in si opomore po poletnem stresu. Prvi korak je pregled zelenice in odprava morebitnih poškodb. Suhe ali redkejše dele prerahljamo, odstranimo odmrle ostanke trave in po potrebi dosejemo s kakovostnim travnim semenom. Zaradi ugodnejše temperature in večje vlage se bo nova trava do zime dobro ukoreninila. Koristno je tudi zračenje trate, saj koreninam omogoča boljši dostop do zraka, vode in hranil ter spodbuja razvoj močnejšega koreninskega sistema. Če se na trati pojavlja mah, ga odstranimo. Najlažje to storimo z gnojili z dodanim železom, ki učinkovito zavirajo njegovo rast. Najboljša rešitev pa je, da preprečimo ugodne razmere za njegov nastanek: zbita tla, prevelika vlaga ali pomanjkanje hranil.
Že sedaj sadimo čebulnice za cvetočo pomlad
VRT
Če želimo, da nas vrt ali balkon že zgodaj spomladi razveselita z barvami, moramo čebulnice posaditi jeseni. V vrtnarski ponudbi jih pogosto najdemo med jesenskim sadilnim materialom, čeprav med njimi niso le prave čebulnice, temveč tudi gomoljnice in korenike.
Večina spomladi cvetočih čebulnic za razvoj cvetnih nastavkov potrebuje obdobje zimskega mraza. Sadimo jih, dokler zemlja ne zamrzne toliko, da sajenje ni več mogoče. Tulipani (Tulipa), narcise (Narcissus) in hijacinte (Hyacinthus) so vsem dobro znana klasika. Jesenska ponudba pa je precej širša, saj poleg ranunkul in anemon vključuje tudi jarice, okrasne luke in kamasije. Vsaka skupina prinaša svoj značaj, barvno paleto in čas cvetenja, zato lahko z dobro izbiro ustvarimo zasaditev, ki bo cvetela od februarja pa vse do junija.
-
Zeliščni kotiček
Hmelj (Humulus lupulus), ki ga poznamo tudi kot pravi ali divji hmelj, je najbolj znan kot sestavina za pripravo piva, pomemben pa je tudi kot zdravilna rastlina, ki pomirja telo in duha ter pomaga do boljšega spanca.
Navadni hmelj je dvodomna rastlina, uporabne pa so le ženske rastline, ki tvorijo klasasta socvetja v obliki majhnih svetlo zelenkastih storžkov. Po cvetenju se razvijejo plodovi v obliki drobnih oreščkov. Moška socvetja so latasta, dolga od 5 do 10 centimetrov in brez grenčin. Pomirjevalni in uspavalni učinek hmelja so potrdile različne raziskave. Klinični poskusi v Nemčiji so pokazali, da je pri odpravljanju motenj spanja tinktura iz hmelja in baldrijana enako učinkovita kot benzodiazepini.
Septembrske setve po poletni suši
Poletje nam je postreglo s sušo, točo in ekstremnimi temperaturami, zato si zdaj vsi želimo normalne jeseni. Pred nami sta še dva meseca, zato ne opustimo dela na vrtu.
Poskrbimo za setev zimske solate in drugih rastlin, pravilno spravilo pridelka ter dobro pripravo tal. Gredice pred setvijo prezimnih solat hitro in brez napora zrahljamo z ročno frezo Mici ali nihajno motiko Pepa ter jih pripravimo na setev. Gnojenju pred setvijo se izogibamo, bolje je gnojiti spomladi. Pazimo, da solate ne sejemo prehitro. Pred zimo naj razvijejo le štiri do pet listov, saj tako najbolje prezimijo. Najprej sejemo krhkolistne sorte, in sicer sredi septembra, sedem do deset dni pozneje pa še mehkolistne. V primeru tople jeseni je treba setev ponoviti še na začetku oktobra. V suhem vremenu naj bo obdelava tal čim bolj plitva. Po setvi poskrbimo za dobro zalivanje celotne grede.
-
Vrt
Hibiskus je ena tistih rastlin, ki v trenutku prikličejo sliko Havajev in čednih lepotic z barvitimi cvetovi v laseh, poosebitev sproščenosti in živahnosti tropskih krajev. A čeprav ga povezujemo z eksotičnimi otoki, lahko njegov čar doživimo tudi pri nas.
V stanovanju ga gojimo kot razkošno lončnico, v okrasnem vrtu kot mogočni močvirski hibiskus z velikanskimi cvetovi ali pa kot zanesljiv vrtni grm, ki poletje podaljša dolgo v jesen. Vsi trije ustvarijo čudovito vzajemnost treh svetov v domačem okolju, od tropskega prek močvirnatega do vrtnega.