Vrt
Bezeg spodbuja znojenje in zdravi grlo
Zeliščni kotiček
Bezeg (Sambucus nigra) raste v grmih. Prepoznamo ga po rumenkasto belih cvetovih z značilnim, nadvse intenzivnim vonjem. Vsi deli bezga so surovi rahlo strupeni, zato cvetove in plodove uporabljamo predelane, na primer kot poparek, čaj ali sirup.
V preteklosti so ga imenovali zdravilo kmečkih ljudi, saj pomaga pri številnih težavah, od sladkorne bolezni do vročine in prehladov, čisti kri ter spodbuja delovanje znojnic. Zato ni presenetljivo, da so z njim povezane številne vraže. Nekoč so verjeli, da v njem živijo dobri duhovi, ki naj bi pomagali odganjati škodljivce, ne le tatove, ampak tudi čarovnice in slabo energijo, zato so veje obešali nad okna in vrata. Naše babice so bile prepričane, da če raste bezeg blizu hiše, bo ta varna pred strelami, saj bo udarila v bezeg. V preteklosti so ljudje s seboj nosili bezgovo vejico, ker naj bi preprečevala revmatizem, nekateri pa verjamejo, da bezgov les varuje pred prešuštvom. Še danes bezeg uporabljajo na porokah, saj naj bi deloval kot amulet sreče za mladoporočenca.
Pavlovnija – drevo prihodnosti
Zaradi rekordne hitre rasti in kakovostnega lesa je pavlovnija ena najboljših naložb, če imate neobdelan kos zemlje. V slovenskih razmerah doseže sečno zrelost že v desetih letih, kar je bistveno hitreje kot domači listavci. Les je lahek, trpežen in dosega visoko odkupno ceno. Okrasne sorte so odlične, če v nekaj letih potrebujete senco.
Je hitro rastoče drevo, ki v naših podnebnih razmerah zraste od 1,5 do 3 metre na leto. Za komercialno gojenje so trenutno najbolj primerni sterilni hibridi, ki ne ogrožajo lokalnega ekosistema in zagotavljajo vrhunski tehnični les. Deblo tega drevesa ostaja izjemno ravno in dosega visoko odkupno ceno. Za uspešen nasad je ključna izbira hibrida, ki ustreza lokalni mikroklimi. Na trgu je najbolj cenjena pavlovnija Energy, ki raste do 25 odstotkov hitreje od drugih hibridov in je primerna za večino Slovenije, saj prenese mraz do –27 °C.
Rastline, ki vabijo čebele na obisk
Vrt
V zadnjih letih se travniki zaradi zgodnje košnje in vse pogostejše uporabe robotskih kosilnic le redko razvijejo v pisane, cvetoče preproge. To pomeni, da imajo čebele in drugi opraševalci vse manj naravnih virov hrane.
Vsaka medovita rastlina, ki jo posadimo, je dragocen prispevek k ohranjanju njihovega sveta. Z nekaj premišljenimi zasaditvami lahko ustvarimo živahen, barvit kotiček, ki čebelam ponuja varen postanek in obilico nektarja, nam pa veselje ob pogledu na živahno dogajanje med cvetovi. Hvaležnost narave se pokaže tudi v tem, da bosta sadno drevje in zelenjava zaradi boljšega opraševanja obilneje rodila.
-
VRT
Marsikdo se sprašuje, kaj letos posaditi na okna in balkone. Naš predlog: posadite nageljne.
Nageljni so za nego in vzgojo nezahtevni. Če ste že vzgojili druge vrste rož, bodo tudi nageljni lepo cveteli. Posadite jih v dobro odcedno zemljo, lepo uspevajo na oknih ali pokritih balkonih, ne marajo pa poletnih neviht, saj dobijo preveč dežja. Zalivamo jih zmerno. Ker so poletja postala prevroča, jih postavite na stran hiše, kjer je dopoldansko ali popoldansko sonce.
Da bi spodbudili ljubitelje rož k ohranjanju te avtohtone rastline, Gorenjska turistična zveza v sklopu akcije Turistične zveze Slovenije Moja dežela – lepa in gostoljubna že 25 let pripravlja projekt Vrnimo gorenjski nagelj na okna in balkone. Izdala je knjigo, v kateri sta predstavljena zgodovina projekta in vrtnarski nasveti. Vsako leto izberejo najlepše nageljne in gojiteljem na jesenskem srečanju podelijo priznanja. Razpis je objavljen na spletni strani www.gorenjska.si; pošljite sliko nageljnov in svoje podatke.
-
Vrtnarji se tudi letos soočamo z nestanovitnim vremenom: vročina, nato močan dež in nizke temperature. Rastline v takih razmerah slabijo in so zato bolj dovzetne za bolezni.
Največ težav na vrtu povzročajo glivične bolezni, kot so plesni, pepelovke in pegavosti. Večina glivičnih bolezni za razvoj potrebuje le malo vlage in toplo vreme. Ko se bolezen pojavi na rastlini, moramo odstraniti okužene dele – liste, poganjke in plodove. Če želimo ohraniti vrt ekološki – okrasni, sadni in zelenjavni –, moramo ukrepati preventivno. To pomeni redno škropljenje v določenih časovnih razmikih skozi celotno sezono.
-
Vrt
Najlepše je vedno skrito, bi lahko rekli tudi za čudovito ptico, ki je že od nekdaj latinsko poimenovana po zlatu – »oriolus«.
Zlato rumena barva samca s črnimi krili se zlije z naravnimi barvami listnatega gozda, zato ga je skoraj nemogoče opaziti. Slišimo lahko le čudovito melodijo svatovsko razpoloženega samca, ki spominja na melodijo flavte. V ljudskem izročilu so ga imenovali tudi »prid po gliv«, ker se začne oglašati v času prve rasti gob. Marsikdo ga pozna tudi pod imenom vuga, ki se je v naših obmejnih krajih s Hrvaško še bolj uveljavilo. To mi je povedala starejša ženska, ki je v Vrbini nabirala mavrah, jaz p sem bil na svojem običajnem nedeljskem fotolovu. Vprašala me je, kaj neki počnem in sem ji povedal, da bi rad slikal kobilarja. Ker seveda ni vedela, katera ptica je to, sem ji jo malo opisal. »Ah, to je pa vuga, ali "prid po gliv". Teh je bilo včasih veliko, pa tudi dapov, tistih s perjanico, ne vidiš več,« je rekla.
-
Vrt
Mnogi že komaj čakamo, da bomo lahko ob toplih večerih posedali na prostem. Žal pa se tega veselijo tudi žuželke, mušice, obadi in zlasti komarji. Ne le da nadležno brenčijo in nas pikajo, vse pogosteje prenašajo tudi različne bolezni.
Še posebno zoprni so tigrasti komarji, ki so pred leti prišli k nam, saj pikajo tudi podnevi in imajo obilen podmladek. Za odlaganje jajčec in razvoj ličink najraje poiščejo stoječo ali počasi tekočo vodo. Zadostuje jim že zelo majhna količina vode, denimo zamašek plastenke ali plastični lonček. Komarje privabljajo posode, v katerih prestrezamo kapnico ali hranimo vodo za zalivanje vrtov ali napajanje živali (vedra, zalivalke, sodi, cisterne, stare kadi ipd.), podstavki za rože, vaze, luže, ki se po dežju ne posušijo, in podobno. Hitro najdejo vodo, ki se nabere v pnevmatikah ali v gubah plastične ponjave, če leži na prostem, ali v zamašenem žlebu, okrasnih kamnih oziroma skulpturah z vdolbinami, da fontan, vodnjakov in ribnikov ne omenjamo. V nekaterih občinah, zlasti v Istri, na javnih površinah že nanašajo sredstva za zmanjšanje možnosti njihovega razmnoževanja.
-
Vrt
O prehrani rastlin se veliko piše, a tudi pozablja, zato je prav, da spet preletimo osnove, osvežimo znanje ali se naučimo kaj novega.
Tako kot so pri človeku najprej pomembna osnovna hranila, kot so beljakovine, ogljikovi hidrati, vitamini, minerali in voda, je podobno tudi pri rastlinah, a vendarle malce drugače. Osnovna hranila so dušik, fosfor in kalij, njihova vsebnost pa se izraža v odstotkih. Sekundarna hranila so magnezij, kalcij in žveplo, izražena v desetinkah odstotka do nekaj odstotkov. Sledijo mikrohranila, ki so izražena v desetinkah, stotinkah ali tisočinkah odstotka.
-
Na vrtovih in balkonih naših prednikov so vedno cvetele rože. Naše babice so jih negovale z občutkom in potrpežljivostjo, pogosto brez posebnih pripomočkov, le z znanjem, ki se je prenašalo iz roda v rod. Vsaka sadika je imela svojo zgodbo, saj je bila pogosto podarjena ali so si jo izmenjale sosede.
Danes je to veliko bolj preprosto, saj na vrtnarijah najdemo najnovejše sorte rastlin, ki nas vabijo, da z njimi polepšamo terase. Kljub temu nas stare sorte in preizkušene rastline vedno znova prepričajo s trpežnostjo in zanesljivim cvetenjem.
Slovenske klapavice spet na naših mizah
Vrt
V ribarnicah je znova mogoče kupiti slovenske klapavice, čeprav še pred kratkim ni bilo tako. A školjkarji ostajajo previdni. Orade, ploski črvi in vse toplejše morje še vedno ogrožajo pridelke.
V slovenski Istri črne školjke imenujemo pidoči ali pedoči, v Dalmaciji pa jim pravijo dagnje in so najbolj razširjene školjke v Jadranu. Slovenski pridelovalci so v preteklih letih zaznali tudi 80- ali celo 90-odstotni upad pridelka. Leto 2024 je bilo najhuje, saj je takrat poginilo kar 96 odstotkov školjk. Glavni vzrok za to so bile orade, školjke je plenil tudi ploščati črv, sicer pa pridelovalci množični pogin školjk pripisujejo vse višjim temperaturam morja. Ko je temperatura visoka, imajo namreč školjke odprte lupine, da dihajo in pridobivajo hranila. Ker je takrat tudi veliko obrasti, je tveganje za napad parazitov večje. Običajno v školjko najprej prodrejo veliki črvi, nato v notranjost pridejo še manjši.