Vrt
-
Bramor največkrat pregrizne mlade korenine fižola, kumar, paradižnika, paprike, zelja in drugih vrtnin. Na vrtu ga uspešno zatiramo z entomopatogenimi ogorčicami, ki so povsem varne za ljudi in druge talne organizme.
Bramor živi v rovih, ki jih koplje le nekaj centimetrov pod zemljo. Na koncu rova so večji prostori, kjer samica konec maja odlaga jajčeca. Zato je pomembno, da proti njemu ukrepamo že konec maja ali v začetku junija, da se preveč ne razmnoži. Pomagamo si z entomopatogenimi ogorčicami, ki so očem nevidni organizmi. Niso nevarne za ljudi, domače živali, deževnike ali druga koristna bitja. Z njimi zatiramo jajčeca in odraslega bramorja. Delujejo tudi na ličinke, ogrce številnih drugih škodljivcev.
Sobivanje z živalmi naredi življenje prijetnejše
Starejši ljudje se pogosto spopadajo z zdravstvenimi težavami in pogostejšimi izgubami svojih vrstnikov in partnerjev, kar praviloma vodi v osamljenost in celo v depresijo. Skrbništvo psa ali mačke ali katere druge manjše hišne živali jim lahko pomembno izboljša kakovost življenja.
Če ima človek rad živali in je pripravljen ter sposoben prevzeti odgovornost za skrb zanje, je lahko hišni ljubljenček sredstvo za premagovanje osamljenosti. Živali znajo ljudem vračati ljubezen, tolažiti žalost, jim priklicati nasmeh na obraz in jih pogosto tudi nasmejati. Nesporno je, da živali na ljudi delujejo pozitivno in tako pripomorejo k boljši kakovosti življenja.
Cvetoče in zelene viseče zasaditve
VRT
Viseče košare so odlična rešitev za ozelenitev tistih kotičkov, kjer primanjkuje površine za klasične cvetlične lonce. Z njimi lahko poživimo nadstreške, balkone, terase, vhode in tudi stene. Najlepši učinek dosežemo, če vanje zasadimo rastline, ki se elegantno prevesijo čez rob posode.
Košare naj bodo nameščene v višini oči, saj tako lažje negujemo, zalivamo in občudujemo rastline. Preden jih namestimo, pa velja razmisliti o njihovi končni teži. Številne košare, razen tistih z vodno rezervo, nimajo odtoka za vodo, zato vsaj približno ocenimo, kako težka bo zasaditev, ko bo temeljito zalita.
Šentjanževa roža izboljša razpoloženje
ZELIŠČNI KOTIČEK
Šentjanževka oziroma šentjanževa roža običajno zacveti sredi junija, ko goduje sv. Janez Krstnik, po katerem je dobila ljudsko ime svetega Janeza roža. Takrat ima največjo vsebnost učinkovin. Sončno rumeni cvetovi delujejo na nas podobno kot sonce, manj smo potrti in depresivni.
Šentjanževka raste v zmernih podnebnih pasovih Evrope, zahodne Azije ter severne Afrike. V drugih zmernih pasovih jo gojijo. Gojena rastlina ima večje cvetove, ni pa dokazano, da so učinkovitejši. S svojimi izjemnimi lastnostmi seže globoko v zgodovino in ostaja priljubljena tudi v sodobnem svetu naravne medicine. Deluje proti depresiji in migreni, nervozi, odvaja vodo iz telesa, stiska in krči tkivo, blaži bolečine, zdravi vnetja, umirja in krepi živčni sistem.
-
VRT
Nova zakonodaja o uporabi fitofarmacevtskih sredstev je vrtičkarjem prinesla kar nekaj negotovosti. Izdajanje le-teh je namreč mogoče le prek številke MID in GERK-a.
Marsikateri se sprašujejo, kako bodo v prihodnje zatirali strune, bramorje in uši ter kako se bodo borili proti rastlinskim boleznim, plesni, gnitju in propadanju pridelkov. Zato moramo zdaj poiskati nove rešitve za posamezne kulture. Prvi pogoj za uspešen boj s škodljivci in povzročitelji bolezni na vrtninah je, da uporabljamo hranila oziroma gnojila, ki rastline utrjujejo, jim dajejo moč in vitalnost. Trg ponuja ogromno izdelkov, mi pa moramo na podlagi izkušenj in opazovanj izbrati pravega in učinkovitega. Opazujmo in se učimo!
-
Končali so se ledeni možje, pa še vedno vztraja hladno vreme z rednimi padavinami. V tem času pa smo številni na vrtu in v rastlinjakih posadili plodovke. A zaradi vremena jih moramo že zdaj krepiti v boju proti boleznim.
Pri vseh plodovkah smo pozorni na pravilno sajenje, ustrezno medvrstno razdaljo in razdaljo v vrsti. Najobčutljivejši za pojav bolezni je seveda paradižnik. Pri njem tudi izgubimo največ pridelka. Ne glede na sorto paradižnika moramo rastlinam zagotoviti dovolj prostora, na kar moramo biti pozorni že pri sajenju sadik, ki jih sadimo v vrste v smeri vetra, za hitrejše osuševanje listov. K hitrejšemu osuševanju pripomore tudi razdalja med rastlinami, ki naj bo vsaj 70 cm. Zelo pa je dobrodošla tudi streha nad paradižnikom. Tako še dodatno poskrbimo, da ostanejo rastline suhe. Pozorni pa moramo biti, da zalivamo pri tleh in ne po listih. Če imamo paradižnike v rastlinjaku, moramo poskrbeti za redno zračenje in da jih ponoči ne zapiramo.
-
Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije in Arboretum Volčji Potok prirejata v petek, 6. junija že 22. slovenski dan vrtnic.
Že zjutraj se lahko sprehodite po parku in posnamete čudovite fotografije, od 10. do 13. ure bodo potekali vodeni ogledi vrta (vodili jih bodo Matjaž Mastnak, Breda Čopi in Irena Kodele); po 14. uri pa si lahko ogledate celoten park z vlakcem. Popoldne boste lahko prisluhnili strokovnim nasvetom o vzgoji vrtnic, odkrivali parfume z vonjem vrtnic, glasovali za najlepšo vrtnico in uživali ob glasbi in kulinariki. Ob 19. bo sledil uradni del programa z razglasitvijo najlepše vrtnice,
-
Poskrbite za setev najboljših sort solat in pri tem ne pozabite na stare slovenske in tradicionalne sorte. Ali ste vedeli, da obstaja solata, ki je polži ne marajo?
Krhkolistne solate canaste polži nimajo tako radi kot druge sorte. Na vrtu jo sejemo od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Setve so uspešne tudi v poletni vročini. Canasta je zelo okusna solata, ima rahlo odprto glavo, listi so hrustljavi, rahlo nagubani, rdečkasti. Pridelujejo jo tudi slovenski profesionalni pridelovalci zelenjave.
Kdor želi srcu dobro, uporablja glog
ZELIŠČNI KOTIČEK
Prednosti, ki jih ponuja glog, so številne, vendar je najbolj znan po svojih učinkih na srčno-žilni in prebavni sistem. Uživanje gloga okrepi srce, saj izboljša črpalno moč, ureja utrip, uravnava tlak in prekrvitev ter rahlo pomirja.
Tinktura iz gloga krepi srce in uravnava srčni utrip, umirja živčni sistem, zmanjšuje stres in izboljša spanje. Pomaga tudi pri starostnih poškodbah, vnetju srčne mišice, poapnenju žil in nervoznih srčnih motnjah. Glog priporočajo za boljši spanec. Uporabljajo ga tudi v kozmetiki, in sicer za nego mastne ali aknaste kože. Cvetovi in plodovi imajo pomirjujoče lastnosti, če jih uporabljamo na vnetih dlesnih.
Listi navadnega gloga (Crataegus) so jajčasti in imajo plitve zareze med deli listne ploskve. Cveti maja in junija, cvetovi so beli, redkeje rdeči in imajo dva ali tri vratove pestiča. Temnordeči plodovi so okrogle ali jajčaste oblike, veliki šest do deset milimetrov, in imajo dve do tri koščice. Za sušenje nabiramo liste in cvetove, jeseni pa rdeče plodove. Cvetove nabiramo, preden se odprejo, da jim med sušenjem ne odpadejo listi.Zasaditve v loncih za teraso ali vhod
VRT
Cvetlične zasaditve v loncih imajo prav poseben čar – so mobilne, prilagodljive in vedno znova ustvarjajo nove zgodbe, kjer koli jih postavimo. Na vhodu prijazno pozdravljajo obiskovalce, še preden potrkajo na vrata. Na terasi pa ustvarijo sproščeno domače vzdušje. Ali je lahko še kaj lepšega kot trenutek, ko se zlekneš na terasi, obdan z barvitim poletnim cvetjem uživaš v prijetni družbi prijateljev ali pa preprosto sam v tišini.
Kadar imamo na terasi dovolj prostora, si zamislimo več cvetličnih zasaditev, ki bodo v loncih enake oblike in barve, vendar v različnih velikostih. Uporaba enotnih loncev ustvari urejen videz, ki prostoru doda občutek reda in prefinjenosti. Hkrati pa igra različno velikih loncev, postavljenih drug ob drugem, deluje razgibano. Zasaditve v skupinah torej ustvarijo enotnost z razgibanostjo.