Vrt
Z jesensko nego do lepše trate v prihodnjem letu
Poletje na trati pogosto pusti posledice, zato je september pravi čas, da zelenico pripravimo na hladnejše mesece.
Čeprav se rast trave jeseni postopoma upočasni, korenine še naprej aktivno rastejo. Zato lahko trata v tem obdobju učinkovito izkoristi dodana hranila in si opomore po poletnem stresu. Prvi korak je pregled zelenice in odprava morebitnih poškodb. Suhe ali redkejše dele prerahljamo, odstranimo odmrle ostanke trave in po potrebi dosejemo s kakovostnim travnim semenom. Zaradi ugodnejše temperature in večje vlage se bo nova trava do zime dobro ukoreninila. Koristno je tudi zračenje trate, saj koreninam omogoča boljši dostop do zraka, vode in hranil ter spodbuja razvoj močnejšega koreninskega sistema. Če se na trati pojavlja mah, ga odstranimo. Najlažje to storimo z gnojili z dodanim železom, ki učinkovito zavirajo njegovo rast. Najboljša rešitev pa je, da preprečimo ugodne razmere za njegov nastanek: zbita tla, prevelika vlaga ali pomanjkanje hranil.
Že sedaj sadimo čebulnice za cvetočo pomlad
VRT
Če želimo, da nas vrt ali balkon že zgodaj spomladi razveselita z barvami, moramo čebulnice posaditi jeseni. V vrtnarski ponudbi jih pogosto najdemo med jesenskim sadilnim materialom, čeprav med njimi niso le prave čebulnice, temveč tudi gomoljnice in korenike.
Večina spomladi cvetočih čebulnic za razvoj cvetnih nastavkov potrebuje obdobje zimskega mraza. Sadimo jih, dokler zemlja ne zamrzne toliko, da sajenje ni več mogoče. Tulipani (Tulipa), narcise (Narcissus) in hijacinte (Hyacinthus) so vsem dobro znana klasika. Jesenska ponudba pa je precej širša, saj poleg ranunkul in anemon vključuje tudi jarice, okrasne luke in kamasije. Vsaka skupina prinaša svoj značaj, barvno paleto in čas cvetenja, zato lahko z dobro izbiro ustvarimo zasaditev, ki bo cvetela od februarja pa vse do junija.
-
Zeliščni kotiček
Hmelj (Humulus lupulus), ki ga poznamo tudi kot pravi ali divji hmelj, je najbolj znan kot sestavina za pripravo piva, pomemben pa je tudi kot zdravilna rastlina, ki pomirja telo in duha ter pomaga do boljšega spanca.
Navadni hmelj je dvodomna rastlina, uporabne pa so le ženske rastline, ki tvorijo klasasta socvetja v obliki majhnih svetlo zelenkastih storžkov. Po cvetenju se razvijejo plodovi v obliki drobnih oreščkov. Moška socvetja so latasta, dolga od 5 do 10 centimetrov in brez grenčin. Pomirjevalni in uspavalni učinek hmelja so potrdile različne raziskave. Klinični poskusi v Nemčiji so pokazali, da je pri odpravljanju motenj spanja tinktura iz hmelja in baldrijana enako učinkovita kot benzodiazepini.
Septembrske setve po poletni suši
Poletje nam je postreglo s sušo, točo in ekstremnimi temperaturami, zato si zdaj vsi želimo normalne jeseni. Pred nami sta še dva meseca, zato ne opustimo dela na vrtu.
Poskrbimo za setev zimske solate in drugih rastlin, pravilno spravilo pridelka ter dobro pripravo tal. Gredice pred setvijo prezimnih solat hitro in brez napora zrahljamo z ročno frezo Mici ali nihajno motiko Pepa ter jih pripravimo na setev. Gnojenju pred setvijo se izogibamo, bolje je gnojiti spomladi. Pazimo, da solate ne sejemo prehitro. Pred zimo naj razvijejo le štiri do pet listov, saj tako najbolje prezimijo. Najprej sejemo krhkolistne sorte, in sicer sredi septembra, sedem do deset dni pozneje pa še mehkolistne. V primeru tople jeseni je treba setev ponoviti še na začetku oktobra. V suhem vremenu naj bo obdelava tal čim bolj plitva. Po setvi poskrbimo za dobro zalivanje celotne grede.
-
Vrt
Hibiskus je ena tistih rastlin, ki v trenutku prikličejo sliko Havajev in čednih lepotic z barvitimi cvetovi v laseh, poosebitev sproščenosti in živahnosti tropskih krajev. A čeprav ga povezujemo z eksotičnimi otoki, lahko njegov čar doživimo tudi pri nas.
V stanovanju ga gojimo kot razkošno lončnico, v okrasnem vrtu kot mogočni močvirski hibiskus z velikanskimi cvetovi ali pa kot zanesljiv vrtni grm, ki poletje podaljša dolgo v jesen. Vsi trije ustvarijo čudovito vzajemnost treh svetov v domačem okolju, od tropskega prek močvirnatega do vrtnega.
Breguljka – ptica navpičnih sten
Vrt
Majhna ptica, dober pedenj dolga in težka komaj nekaj gramov, spada v rod lastovk, ki so znane po vsakoletnih selitvah v južne kraje, kamor hodijo prezimovat, spomladi pa se spet vračajo k nam.
Niso podobne kmečkim lastovkam, ki jih bolje poznamo, mogoče malo mestnim, vendar jih sivorjava barva hrbta in bel trebuh ločita od njih, še bolj pa se razlikujejo po načinu življenja. To so ptice breguljke, ki so dobile ime po kraju in načinu prebivanja, ker živijo v bregu, na navpičnih stenah rek in potokov.
-
Zeliščni kotiček
Ginko (Ginko biloba) je najstarejša vrsta drevesa na svetu, saj izvira iz obdobja pred približno 270 milijoni let, ko so na Zemlji še živeli dinozavri. Do današnjih dni se je ohranil predvsem po zaslugi budističnih menihov, ki so ga gojili kot sveto drevo v parkih svojih templjev.
Pravzaprav se je ohranila le vrsta dvokrpi ginko, drevesa še vedno živijo dolgo, tudi več kot 600 let, najvišja zrastejo do 40 metrov. Kako odporen je ginko, pove dejstvo, da je ob eksploziji jedrske bombe leta 1945 v Hirošimi kot edini preživeli organizem ostalo le drevo ginka. Raslo je približno kilometer od udara.
Z morskimi algami do boljšega pridelka
Vas zanima, kako gojiti zdrav pridelek brez uporabe agresivne kemije? Odgovor se skriva v naravi, natančneje v rdečih morskih algah. To je vrhunski naravni biostimulator, ki aktivira samoobrambne sposobnosti rastlin. Pri nas z njimi zalivamo in škropimo vse rastline na vrtu.
Na našem vrtu smo opazili, da sta bila krompir in paradižnik po škropljenju z rdečimi morskimi algami bistveno pozneje okužena s plesnijo. Pripravek močno vpliva na razvoj koreninskega sistema plodovk (paradižnik, kumarice, bučke, jajčevci), zato rastline z njim zalijemo takoj po sajenju. Tako ublažimo presaditveni stres in močno pospešimo začetno rast. Stoodstotne čiste rdeče morske alge (Lithothamnion calcareum) nujno uporabite med 12. in 14. uro; škropite v sončnem vremenu, da dosežete največji uspeh.
-
Vrt
V naši vasi smo imeli nekaj večjih kmetov, ki so veliko njiv posejali s pšenico, ječmenom in ovsom. Priprava zemlje, sejanje in pravilo – vse se je opravilo ročno.
Orali so s pari konjev, ki so vse dneve vlekli pluge, saj je enobrazdni plug oral le eno brazdo, ki se je vlekla daleč z ene strani njive na drugo. Plug je obračal zemljo in brazde zlagal tesno drugo ob drugo, najprej z ene strani njive in z druge nazaj. Konji so bili naučeni na enostavna povelja, ki so jih prav dobro razumeli in so jih morali slišali le ob obračanju pluga v drugo smer, za ravne brazde jih ni bilo treba. Nekateri so orali tudi z voli ali kravami, kakor je kdor mogel, a to je bilo bistveno počasneje.
-
Vrt
Poleti se pogosteje soočamo z neurji, vročinskimi valovi, s točo, sušo in z drugimi vremenskimi nevšečnostmi. Vse to so idealne razmere za razvoj rastlinskih bolezni. Zaradi poškodovanega listja in plodov rastline slabše opravljajo fotosintezo, presnavljajo manj hrane in hirajo. Poleg tega so v nevarnosti, da jih napadejo škodljivci. Kaj lahko storimo?
Najprej se zavedajmo, da je koreninski sistem še kako živ. Torej sokovi in hrana tečejo po rastlini, ni pa listov ali so poškodovani, zato ne morejo kakovostno opravljati svoje funkcije, to je fotosinteze. Rastlinam bomo najbolj pomagali tako, da jim dodamo hranilna sredstva s škropljenjem po listih. Snovi, ki bodo najhitreje učinkovale, so aminokisline, ki jih vsebujejo Medicoplant, Amino, Regenerin in Bioorganik. Ti preparati so za škropljenje listov najprimernejši. Če pa so listi preveč poškodovani, rastline zalijemo. Seveda je zalivanje večjih površin v nasadih problematično, če nimamo namakalnega sistema. Zalivamo ali škropimo vsaj trikrat, na štiri do pet dni, a le do konca avgusta.