Gibanje in druženje za boljše počutje
Zdravje
Zdenka Kavčič, predsednica Društva Šola zdravja
Za boljše zdravje niso vedno potrebni dragi pripomočki ali zahtevni športni programi. Dovolj je že pol ure gibanja na dan, nekaj svežega zraka in dobra družba. To dokazuje Društvo Šola zdravja, ki vse našteto spodbuja že od leta 2009, poleg tega pa povezuje na tisoče ljudi po vsej Sloveniji. Njihov zaščitni znak so oranžne majice in jutranja telovadba, ki je postala nepogrešljiv del vsakdana mnogih starejših.
Temeljno vodilo Šole zdravja je preprosto: nikoli ni prepozno, da naredimo nekaj dobrega zase, pravi predsednica društva Zdenka Kavčič. Najprej je razložila, kako pravzaprav poteka običajna jutranja vadba 1000 gibov, ki temelji na metodi ruskega zdravnika Nikolaja Grišina. »Skupine se zberejo vsak delovni dan na prostem, običajno se vadba začne ob 7.30 in traja približno pol ure. Vključuje 51 preprostih vaj, s katerimi razgibamo celotno telo. Začnemo z dvominutnim tekom na mestu, nato naredimo krog, se primemo za roke, si pogledamo v oči in se pozdravimo. Ta stik in dotik sta za marsikaterega udeleženca edina tovrstna izkušnja v dnevu. Po vajah zaključimo s hojo po različnih delih stopala, se zahvalimo soncu za energijo in življenje, zemlji za sadove in zapojemo himno. Nato sledi še druženje, izmenjava receptov, pogovori … Naj povem, da imamo tudi etični kodeks, da se izogibamo pogovorom o politiki, veri in boleznih, spodbujamo pa pozitivno naravnanost in povezovalno komunikacijo.« Ob tem je dodala, da je vadba namenjena vsem ljudem, še zlasti pa starejšim. »Udeležence spodbujamo, da opazujejo svoje telo in vadijo do meje, ki jim je še prijetna in zanje varna. Zato lahko sodelujejo tudi ljudje z omejeno gibljivostjo, s kroničnimi boleznimi ali drugimi zdravstvenimi težavami. Vsakdo, ki vadbo vključi v svoj vsakdanjik, dolgoročno skrbi za zdravje in dobro počutje.«
Vadbeni skupini se lahko pridruži kdorkoli, ne glede na starost ali telesno pripravljenost. Najbolje je, da se oranžni druščini kar priključite, ko jo kje vidite, preizkusite vaje in ugotovite, ali vam ustrezajo. »Jutranja vadba je brezplačna, kdor pa se želi vključiti v društvo, poravna 25 evrov članarine, kar omogoča tudi sodelovanje v vseh drugih programih Šole zdravja. Posebnost našega društva so usposobljeni prostovoljci iz lokalnega okolja, ki s predanostjo vodijo vadbene skupine. Če v nekem kraju skupine še ni, vam v društvu z veseljem pomagamo pri njeni ustanovitvi in usposabljanju prostovoljcev,« je povedala Zdenka Kavčič. Dodala je, da delovanje društva sofinancirajo Ministrstvo za zdravje, FIHO, občine in drugi partnerji, pomemben delež pa prispevajo tudi članarine ter donatorji. »Sredstva vlagamo v usposabljanje prostovoljcev, razvoj programov, strokovno podporo in izvajanje dejavnosti po vsej Sloveniji. Verjamemo, da je prihodnost zdravstva v povezovanju zdravstvenih ustanov, lokalnih skupnosti in nevladnih organizacij. Društva, ki delujemo na področju preventive, pogosto predstavljamo podaljšano roko zdravstvenega sistema, saj ljudi spodbujamo k zdravemu življenjskemu slogu neposredno v njihovem domačem okolju.« Sogovornica je prepričana, da je preventiva bistveno cenejša od zdravljenja posledic bolezni, »zato bi si želeli več sistemskega vlaganja v programe zdravega življenjskega sloga in aktivnega staranja, kar bi dolgoročno prineslo pomembne koristi za posameznika in družbo.« Mrežo skupin si želijo še razširiti, širijo pa tudi programe. »Letos uvajamo program, ki smo ga poimenovali +300 gibov, pri katerem gre za krepitev mišične moči in ravnotežja. Trikrat na teden, takoj po polurni jutranji vadbi, dodamo še 15 minut za 15 dodatnih vaj. Že nekaj let izvajamo tudi program za duševno zdravje Dihamo z naravo, pri tej vadbi pa združujemo gibanje, dihalne tehnike, sproščanje in stik z naravo.«
Vadba pogosto poteka v naravnem okolju.
Na vprašanje, katere spremembe opažajo pri rednih udeležencih vadbe, odgovori: »Običajno najprej povejo, da se počutijo bolj vključeni v okolje. Največkrat pa opažajo, da se ublažijo ali izginejo bolečine, da lažje opravljajo vsakodnevna opravila, da imajo boljše ravnotežje, lažje se povzpnejo po stopnicah in hodijo na daljše sprehode, zato se počutijo tudi bolj samozavestne. Vsako leto naredimo anketo in zadnja je pokazala, da med 779 sodelujočimi kar 90 odstotkov ugotavlja boljšo gibljivost, več kot polovica ima boljše ravnotežje in 60 odstotkov je manj osamljenih. Vse to kaže, da naši programi ne vplivajo le na telesno, ampak tudi na duševno oziroma čustveno zdravje. V društvu imamo med skoraj šest tisoč člani več kot 90 odstotkov žensk, veliko je vdov. Ena od naših članic po moževi smrti več mesecev ni mogla v družbo, po nagovarjanju prijateljice pa se je pridružila vadbi. Danes pravi, da ji je vadba vrnila ne le veselje do gibanja, ampak tudi občutek pripadnosti. Naša oranžna skupnost je za marsikoga prostor, kjer se počuti varnega in sprejetega ter se rad vsak dan vrača.«
Društvo Šola zdravja je junija prejelo najvišje državno priznanje za izjemne dosežke na področju prostovoljstva za leto 2025.