Zakaj z leti spimo slabše?

Dobro počutjeseptember '26Zdravje

Spanje je eden od stebrov zdravja. Medtem se telo obnavlja, možgani urejajo informacije, utrjujejo spomine in uravnavajo številne pomembne telesne procese.

Motnje spanja so pogoste in se lahko kažejo kot težave z uspavanjem, pogosto prebujanje, prezgodnje jutranje prebujanje ali občutek, da spanec ni dovolj kakovosten.

Pomembno vlogo pri spanju ima hormon melatonin, ki ga tvorijo možgani. Njegova naloga ni, da nas preprosto uspava, temveč da telesu sporoča, kdaj je noč in čas za počitek, ter tako sodeluje pri uravnavanju cirkadianega ritma oziroma 24-urnega ritma budnosti in spanja. Njegovo izločanje se začne povečevati v večernih urah, ko se stemni, s tem pa pomaga uskladiti notranjo biološko uro s ciklom dneva in noči. Svetloba, ki jo zaznavajo oči, vpliva na biološko uro v možganih in zavira izločanje melatonina. Ko se zvečeri in se svetloba zmanjša, se njegovo izločanje poveča. Zato lahko močna svetloba zvečer, dolgotrajna uporaba zaslonov ali nepravilen ritem spanja otežijo naravni prehod v nočni počitek. Nasprotno pa je zadostna dnevna svetloba pomemben signal za pravilno nastavitev notranje biološke ure.