junij '23
Spomini na čas, ki ga več ni, so naši življenjski filmi. Lahko se predramijo, ko srečamo ljudi, ki so nam bili blizu, ali pa kar tako. Prijetno se je spominjati v družbi, včasih pa tudi sam odpotovati v preteklost.
Te dni sem obiskala strica, ki je praznoval 90. rojstni dan. Še vedno je vedrega duha, čeprav ga telo več ne uboga kot včasih. Sam pravi, da vse bolj pozablja, a ob vprašanju, kako je bilo v njegovih mladih letih, kar oživi. Natančno se spominja, kje, kdaj in s kom je bil ter kaj so delali. Bili so mladi, imeli so voljo, moč in željo, da si ustvarijo boljše življenje, kot so ga imeli njihovi starši. Čeprav je bilo težko, niso jamrali.