Nasilje nad starejšimi pogosto zamolčano

14. junij 2017

 Starejši o tem, da doživljajo nasilje bodisi v lastni družini bodisi s strani zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, težko spregovorijo. Bojijo se, da bi razkritje nasilja še povečalo njihovo ogroženost in odvisnost ter jih pripeljalo v še večjo stisko, poudarjajo v Delovni skupini za nenasilje v zdravstveni negi, ki deluje v okviru Zbornice – Zveze, stanovske organizacije medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije ob svetovnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi, 15. juniju.

»Pri nasilju nad starejšimi gre največkrat za psihične in čustvene zlorabe ter tudi za fizično obračunavanje, različne oblike zanemarjanja, ekonomskega in finančnega izkoriščanja, izsiljevanja in celo spolnega nasilja,« je povedala Doroteja Lešnik Mugnaioni, članica Delovne skupine za nenasilje. »Strah, nemoč, sram in odvisnost starejšim preprečujejo, da bi o svoji stiski spregovorili z osebami ali organizacijami, ki jim lahko pomagajo.«

»Normalizacija« nasilja v odnosih

Starejši pogosto postanejo žrtve nasilja in zlorab tam, kjer je njihova moč izrazito okrnjena in kjer so zaradi fizične, psihične, socialne, čustvene ali materialne šibkosti v odvisnem položaju od drugih. Torej v družini, sorodstvenih in partnerskih odnosih, domovih za starejše občane in drugih socialnih zavodih, bolnišnicah in drugod.

Gre tako za psihične in čustvene zlorabe kot tudi za fizično obračunavanje, različne oblike zanemarjanja in ekonomskega izkoriščanja, izsiljevanja in celo spolnega nasilja. Največ tovrstnega nasilja se dogaja doma – v partnerskih, sorodstvenih, družinskih, intimnih ali skrbstvenih odnosih, kjer sčasoma  preide kar v normalizacijo nasilja v odnosu. Tako se bo ostarela mati, ki doživlja verbalno nasilje s strani hčerke, skušala čim bolj prilagoditi hčerinemu trenutnemu razpoloženju, da le ne bi sprožila vala nasilnih besed. Žena bo poskušala možu čim bolj ustreči, da le ne bi »izgubil živcev« in je ne bi udaril, če mu kaj ne bo všeč. Oskrbovanec v domu za starejše občane se bo izogibal agresivnega sostanovalca, saj ga ta vedno žali in izsiljuje za denar, še posebno, kadar je vinjen. Žrtve v nasilnem odnosu uporabljajo tako imenovane strategije preživetja, povzročitelji nasilja pa strategijo nadzora in zlorabe moči, poudarja Doroteja Lešnik Mugnaioni.

Dogaja se tudi v ustanovah 

V domovih za starejše občane zaznavajo ekonomsko in psihično nasilje svojcev nad stanovalci. Najpogosteje so vzroki nesoglasja glede prepisa premoženja.

Druga oblika nasilja je prisilni sprejem v zavod, če se starejši  s tem ne strinja. Najtežji so primeri dementnih starejših, kjer še ni stanja popolne pozabljivosti, vendar oseba ne zmore presoditi, ali še lahko živi sama ali ne.

So tudi primeri nasilja nad uporabniki s strani zaposlenih, med katerimi  najbolj izstopajo nekatere osnovne etične dileme, kot so prisilno hranjenje, dajanje zdravil, kopanje, preoblačenje, pa tudi čiščenje in opreme stanovalcev. Zaposleni v domu so dolžni skrbeti za red in čistočo, nekateri uporabniki pa tega ne želijo, zato prihaja psihičnega nasilja, zmerjanja itd. Nasilje je lahko tudi omejitev gibanja dementnih oseb, pri katerih je lahko ogrožena varnost.

Pri nasilju med stanovalci pa gre večinoma za psihično, fizično in ekonomsko nasilje. Običajno ga zagrešijo delno dementni ali vinjeni uporabniki, ki so lahko nasilni tudi do zaposlenih.

Slabo prepoznavanje nasilja

Zaznava nasilja nad starejšimi je še vedno zelo nizka, tudi v zdravstvu, čeprav je najlažje prepoznati zdravstvene in socialne posledice nasilja in ukrepati., poudarja Doroteja Lešnik Mugnaioni. Prijave so redke, saj zdravstveni in socialni delavci pogosto ne prepoznajo znakov nasilja, pristojne službe pa premalo odločno in premalo učinkovito ukrepajo, ko do zaznave nasilja pride. Zato je leta 2012 Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi skupaj z Društvom SOS telefon pripravila protokol obravnave starejše osebe, ki preživlja nasilje. Protokol je namenjen zaposlenim v zdravstveni negi, ki pri svojem delu delajo s starejšimi, ter navaja možne znake in posledice nasilja ter zanemarjanja pri starejših osebah. Prav tako je Sekcija medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v patronažni dejavnosti podrobneje oblikovala svoj protokol ukrepanja, če pri delu zaznajo nasilje nad starejšimi v družini.

Kot je zapisala Doroteja Lešnik Mugnaioni, je najboljši možni ukrep pri nasilju v družini, če starejšo osebo usmerimo k nekomu iz njene/njegove socialne mreže. Na primer: h komu od drugih sorodnikov ali prijateljev, zdravniku, patronažni sestri, osebi, ki jo obiskuje ali ji pomaga na domu, skratka, k nekomu, ki mu zaupa in ki lahko pomaga. »Če pa gre za nasilje nad starejšim v domu za starejše občane, je priporočljivo obvestiti družino ali koga od drugih sorodnikov, vodstvo doma, skupino za samopomoč v domu ali Center za socialno delo. V vsakem primeru pa je nujno te primere nasilja obravnavati timsko, še posebej če skupaj s starejšo osebo razmišljamo o možnostih umika v varen prostor (domovi za starejše občane, varne hiše in umik k sorodnikom …)«

Besedilo in fotografija: A. Ž. 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media