Z novelo za spremembe glede upoštevanja dokupa pokojninske dobe
.jpg)
Predlagatelji z leve proti desni: poslanec DeSUS Uroš Prikl, vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, predsednik ZSSS Dušan Semolič, Lučka Böhm in Ladislav Rožič
Poslanci SD in DeSUS bodo v sodelovanju s sindikati v postopek Državnega zbora vložili novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero popravljajo upoštevanje pokojninske dobe, pridobljene s prostovoljno vključitvijo v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Predlagajo pa tudi spremembe, po katerih bi poskrbeli za socialno varnost delavcev, v primeru neplačevanja prispevkov njihovih delodajalcev.
Vodja poslanske skupine Socialnih demokratov Matjaž Han je na novinarski konferenci pojasnil, da ne gre za popravo krivic, ampak za odpravo anomalije, ki se je zgodila pri sprejemanju pokojninske reforme, ki je sicer dobra in daje rezultate. Novela zakona se nanaša na neupoštevanje prostovoljnega vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje do začetka veljavnosti reforme, to je do vključno 31. decembra leta 2012, v pokojninsko dobo brez dokupa. Han je poudaril, da so ljudje plačevali prostovoljne prispevke za pokojninsko zavarovanje, ker jim je tedanja zakonodaja zagotavljala, da se bo to štelo v pokojninsko dobo. Zaradi spremembe, ki jo je s 1. 1. 2013 prinesel novi pokojninski zakon Zpiz-2, ki je zaostril pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine zavarovancem, ki so prostovoljno vplačevali prispevke, se jim je odhod v pokoj podaljšal oz. so prikrajšani pri odmeri predčasne pokojnine.
Tudi poslanec DeSUS Uroš Prikl je poudaril, da ta sprememba ni odmik od pokojninske reforme, ampak glas razuma. Z njo bi popravili nedoslednost, saj je sprememba Zpiz-2 posegla v pridobljene pravice.
S spremembo zakona se bo zavarovancem, ki so bili določeno obdobje pred letom 2013 prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, to obdobje upoštevalo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za starostno pokojnino pod pogoji 60 let in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Predlagatelji načrtujejo, da bo novela v Državnem zboru dobila dovolj podpore, podpira pa jo tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v veljavo pa naj bi stopila s 1. januarjem prihodnje leto. Pokojninsko blagajno naj bi stala okrog 2 milijona evrov. Upravičenci bodo lahko za novo odločbo oz. odmero pokojnine zaprosili v roku pol leta od potrditve sprememb, nova odmera pa bo veljala za naprej. Koliko upravičencev bo do nje upravičenih, predlagatelji nimajo podatka, ocenjujejo, da jih bo nekaj tisoč.
Med upravičenci je največ takih, ki so ostali brezposelni po stečajih podjetja, starejših brezposelnih in tistih s krajšim delovnim časom, ki jim je prejšnji pokojninski zakon omogočal, da so vstopali v prostovoljno pokojninsko zavarovanje, je povedal predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Za ta namen so na mesec plačevali okrog 60 evrov. Novi zakon jim je to pravico vzel. Sindikati se za uveljavitev te pravice borijo že od začetka novega pokojninskega zakona, potem ko je ustavno sodišče menilo, da odločbe niso neustavne, jih je razočarala še odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, ki zadeve ni obravnavalo, ker naj pritožniki ne bi izčrpali vseh pravnih sredstev v naši državi. Večkrat so se obrnili tudi na politične stranke in tokrat so jim le prisluhnili, da gre za krivično določilo, ki ga je treba odpraviti. Predstavniki sindikata so poudarili, da ne gre za velik denar, tem ljudem pa bi to veliko pomenilo.
Evidenca o obračunanih in plačanih prispevkih
Po vzpostavitvi evidence o obračunanih in plačanih prispevkih v letu 2018, bo za vsakega delavca jasno razvidno, kateri so tisti delavci, za katere prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje niso plačani niti obračunani, to obdobje nevključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa se po veljavni zakonski ureditvi ne všteva v pokojninsko dobo. Zato predlagatelji predlagajo spremembo Zpiz-2, ki bi poleg pozivanja delodajalcev, ki ne oddajo obračunov davčnih odtegljajev za svoje zaposlene, vzpostavilo mehanizme, ki bi delavca v delovnem razmerju zaščitili pred izgubo zavarovane dobe v obdobju, v katerem je dejansko delal, niso pa se mu obračunavali prispevki za socialno varnost. Prepričani so, da je naloga države, da vzpostavi učinkovit sistem, ki onemogoča zlorabe pri plačevanju prispevkov in oškodovanje delavcev v njihovih pravicah iz delovnega razmerja.