Dolgotrajna oskrba naj bo pod enakimi pogoji dostopna vsem

3. oktober 2017

Na posvetu o sistemu dolgotrajne oskrbe, ki je potekal danes v Državnem svetu je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc predstavila možne predloge za ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe, o katerih se še usklajujejo s finančnim ministrstvom. Gre za predlog nove dajatve, po eni od možnih različic v višini 2,55 odstotka od zavarovalne osnove.

Ministrica je poudarila, da gre za nov sveženj pravic, ki jih bomo deležni vsi. Oskrba na domu je namreč po njenih navedbah neurejena, imamo številne ljudi doma, ki dejansko nimajo oskrbe. Eden od ciljev zakona, ki je v pripravi, je tako tudi razbremenitev institucionalnega dela oskrbe in okrepitev oskrbe na domu, tako formalne kot neformalne.

Kot je ministrica povedala udeležencem posveta, so v sklopu priprave zakona o dolgotrajni oskrbi imeli več kot 20 različic. Danes je spregovorila o dveh, na podlagi katerih bo "verjetno v bližnji prihodnosti prišlo do končne uskladitve z ministrstvom za finance". Poudarila je,  da je storitev dolgotrajne oskrbe kompleksa storitev, ki zajema tako socialne, kot zdravstvene storitve. Z zakonom bodo definirali osnovno košarico pravic. Uporabnik pa bo lahko izbiral med neformalno oskrbo, pri čemer se bo lahko odločil za denarni prejemek ali za osebnega pomočnika, oziroma formalno oskrbo na domu ali v instituciji.

Za zagotavljanje pravic bi po ministričinih besedah potrebovali okoli 300 milijonov evrov. Ob predvidevanju, da bo do leta 2020 število uporabnikov poraslo za 20 odstotkov, pa še nekoliko več. Vsi izdatki, vključno z novimi storitvami, ki jih danes ni, so ocenjeni v višini okoli 356 milijonov evrov. Od tega bi 114 milijonov evrov skupaj z zdravstvenimi storitvami v sistem dolgotrajne oskrbe prenesli iz zdravstvene blagajne. Še nekaj sredstev bi prenesli iz drugih virov (Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, državni proračun, občinski proračuni). Potrebovali pa bi še približno 107 milijonov evrov dodatnih finančnih virov, je pojasnila ministrica, ki je v nadaljevanju predstavila dve možnosti, kako bi zagotovili ta sredstva.

Prva predvideva doplačilo za dolgotrajno oskrbo po dohodkovnih razredih, podobno kot je za zdravstveno nadomestilo predvideno v predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Glede na predstavljene podatke bi se višina doplačila gibala od štirih evrov pa do 25 evrov mesečno.

Po drugi različici bi bilo doplačilo za dolgotrajno oskrbo določeno po štirih kategorijah zavarovancev. Osebe v delovnem razmerju, ki imajo dohodek nižji od minimalne plače, brezposelni in prejemniki denarne socialne pomoči bi mesečno prispevali po štiri evre, upokojenci in vsi ostali pa po šest.

Po navedbah Kolar Celarčeve za sistem dolgotrajne oskrbe danes namenjamo nekaj manj kot 490 milijonov evrov, od tega 73 odstotkov iz javnih virov.

Kdo bo plačal in koliko?

Da obstoječa sredstva ne zadoščajo, so soglašali tudi nekateri drugi udeleženci posveta. Pozvali so k jasnosti sistema in enaki dostopnosti do pravic za vse, ki jih potrebujejo.

Amalija Šiftar iz Zveze društev upokojencev Slovenije je dejala, da se starejši zavedajo, da dolgotrajna oskrba ni zastonj. Pripravljeni so plačati prispevek, a glede na dohodek. Ob tem pa opozarjajo, da morajo biti pravice pod enakimi pogoji zagotovljene vsem prebivalcem, ki jih potrebujejo, ne glede na to, kje živijo in koliko so stari.

Tudi generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj je soglašal, da obstoječa sredstva ne bodo zadoščala za predviden obseg storitev. Kot je dejal, se mora o tem najprej izreči politika. Pomembno pa je, da bo sistem dolgotrajne oskrbe vzdržen. Zakon naj bi opredelil pravice in za te zakonsko zagotovljene pravice bo treba zagotoviti dovolj virov, je dejal in dodal, da napovedi o povečanju potreb po storitvah v prihodnjih letih kličejo tudi po oblikovanju rezervnega sklada za "hude čase".

Ministrica je sicer novinarjem pojasnila, da bi bil t. i. tretji steber, steber dolgotrajne oskrbe, posebna blagajna znotraj ZZZS. Sušelj po eni strani pritrjuje, da gre za povezani vsebini in je to lahko racionalna rešitev, po drugi strani pa se je po njegovih besedah treba zavedati, da dodatne vsebine in procesi vendarle zahtevajo tudi dodaten kader. Pri tem je opozoril, da bo šlo tudi za druge izvajalce. Glede slednjih bo treba sprejeti odločitev, ali bo model podoben tistemu na področju zdravstva ali pa bo več prepuščeno trgu. Pomembno pa je, da bo uporabnikom, ne glede na kraj bivanja, zagotovljena dostopnost do storitev, je dodal.

Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Jaka Bizjak je ugotavljal, da so domovi za starejše že postali negovalne bolnišnice, ki se  soočajo s kadrovskimi problemi, s staro infrastrukturo in pomanjkanjem sredstev. Med drugim je pojasnil, da se je letos cena zdravstvenih storitev, ki jih plačuje ZZZS, zmanjšala za 3,6 odstotka glede na drugo polovico lanskega leta, obenem pa so plače zrasle za šest do devet odstotkov, največ pri zdravstvenem kadru. Tako letos iz sredstev ZZZS ne bodo imeli dovolj niti za plače, je navedel Bizjak. Kot je poudaril, mora zakon o dolgotrajni oskrbi predvsem vzpostaviti predvidljiv sistem, ki bo omogočil, da bodo vsi starostniki, ne glede na njihovo premoženjsko stanje dobili storitve, ki jih zaradi starosti ali bolezni potrebujejo.

Po njegovih besedah je sicer dejstvo, da imajo skoraj vsi primerljivi sistemi neko soudeležbo stanovalca, a mnenja je, da ta soudeležba ne sme biti večja od povprečne pokojnine, ob čemer mora biti vzpostavljen tudi sistem za tiste, ki si zaradi manjše pokojnine tega ne morejo privoščiti.

Povzeto po STA


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media