Četrti oktober - svetovni dan živali

4. oktober 2017

Črna človeška ribica živi le na območju Bele krajine.

 Svetovni dan živali, ki je danes, je priložnost, da se zavemo pomembne vloge živali v vsakdanjem življenju, po drugi strani pa zaskrbljujočega položaja ogroženih živalskih vrst. Posledice upada biotske raznovrstnosti so čedalje bolj opazne podnebne spremembe, vremenske ujme, siromašenje prehranskih virov in nestabilnost našega življenjskega okolja.

Na Zemlji živi okoli dva milijona živalskih vrst, v Sloveniji od 15.000 do 20.000. Od tega je 850 endemitov, torej živalskih vrst, ki živijo pretežno na ozemlju Slovenije. Slovenija po pestrosti živega sveta sodi med prvih pet držav v Evropi. Naša podzemeljska favna s človeško ribico, jamsko školjko in različnimi posebnimi hrošči sodi med najpestrejše na svetu. Postojnski jamski sistem je z okoli sto živalskimi vrstami najbogatejša podzemna jama na svetu, črni močeril (črna človeška ribica) pa je naš endemit, znan samo iz dveh najdišč belokranjskega krasa.

Vendar je tudi pri nas mnogo živalskih vrst ogroženih. Raznovrstnost živega sveta najbolj ogrožajo posegi v naravna območja, opuščanje košnje suhih travišč, paše, opuščanje visokodebelnih sadovnjakov, intenzivna kmetijska dejavnost z gnojenjem in kemičnimi škropivi, vnos tujerodnih vrst in podobno. Najbolj so ogrožene dvoživke, opozarjajo na statističnem uradu.

Ogroženih je tudi 35 odstotkov vrst dnevnih metuljev. Favna slovenskih metuljev je sicer glede na površino države med najbogatejšimi v Evropi, saj šteje kar okoli 3200 različnih vrst, a se je njihova populacija v zadnjih 25 letih zmanjšala za 60 odstotkov. Poglavitni vzroki so intenzivna raba travniških površin, zaraščanje in izsuševanje.

Svetovni sklad za varstvo narave (WWF) in dobrodelna ustanova Zoološka družba Londona sta pred časom opozorila, da je človeštvo od leta 1970 iztrebilo skoraj tri petine vretenčarjev - torej rib, ptic, dvoživk, plazilcev in sesalcev. Glede na trenutne trende bi lahko po svetu do leta 2020 število divjih živali upadlo za dve tretjini, kar pomeni vsako leto za dva odstotka.

Povzeto  po STA, foto: Vinko Kukman


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media