Alkohol med vsemi drogami povzroči največ škode

30. november 2017

 Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) ugotavljajo, da Slovenci od vseh psihoaktivnih snovi najpogosteje posegamo po alkoholu. Slovenija je po porabi alkohola in zdravstvenih posledicah zaradi škodljive rabe alkohola nad povprečjem držav Evropske unije. Poleg tega alkohol povečuje kriminaliteto, usodno vpliva na odnose v v družini in skupnosti ter povzroča ekonomske stroške.

V Sloveniji je bila registrirana poraba alkohola v letu 2016 10,5 l litra čistega alkohola na vsakega prebivalca, starejšega od 15 let, kar je manj kot zadnji dve leti. Kljub temu pa še vedno presegamo mejo 5 litrov čistega alkohola na prebivalca, kar za državo pomeni, da finančna škoda zaradi posledic presega koristi od prodaje alkohola. Po raziskavi NIJZ 150 tisoč prebivalcev od 25 do 74 let čezmerno uživa alkoholne pijače, moški trikrat več kot ženske.

 »Alkohol povzroča ogromno škodo, tako posamezniku na telesnem in duševnem zdravju, kot tudi škodo na socialnem področju vključno s kriminaliteto, škodo v družini in skupnosti, ekonomske stroške in mednarodno škodo. Po škodi se uvršča na prvo mesto na lestvici najbolj škodljivih drog, sledijo pa heroin, kokain (»crack«), metilamfetamini, kokain in tobak, saj je raba alkohola veliko bolj razširjena povsod po svetu,« pravi dr. Mercedes Lovrečič, zdravnica psihiatrinja z NIJZ.

Alkohol škoduje zdravju

Alkohol škodljivo deluje na vsak organ v našem telesu. Lani je zaradi bolezni in stanj, ki jih lahko stoodstotno pripišemo alkoholu, umrlo 826 oseb, 686 moških in 140 žensk. Več kot polovica med njimi je umrla pred svojim dopolnjenim 65. letom starosti. Pogosto uživanje alkohola poveča tveganje za raka na debelem črevesu (ena enota alkohola, kar je deciliter vina ali šilce žgane pijače, na dan poveča tveganje za 21, več kot 4 enote na dan pa kar za 52 odstotkov). Prav tako je alkohol vzrok za 44 odstotkov raka požiralnika pri moških in četrtino rakov požiralnika pri ženskah.  Uživanje alkohola povečuje tudi tveganje za nastanek raka dojk, povzroča poškodbe in nastajanje brazgotinastega tkiva – ciroze v jetrih.

Otežiti dostop

Alkohol je pri nas zelo dostopen, tudi cenovno, družba je pitju naklonjena in strpna do opijanja v javnosti. Za zmanjševanje posledic škodljive rabe alkohola bi morali sprejeti strožje ukrepe,  od davčnih in cenovnih ukrepov (cenovna politika alkohola, obdavčitev in trošarine), omejevanja dostopa (licenciranje, prepoved prodaje mladoletnim, določitev minimalne starosti za nakup alkohola), skrb za varnost v cestnem prometu (omejitev oziroma ničelna koncentracija alkohola v krvi za vse voznike, redna naključna testiranja voznikov) do zdravljenja sindroma odvisnosti od alkohola, kratkih svetovalnih programov pri zgodaj prepoznanih tveganih pivcih, poudarjajo na NIJZ.

»Sindrom odvisnosti je bolezen možganov in predstavlja resno medicinsko stanje. Zdravljenje je učinkovito, pomembno pa je, da prizadeti čim prej poišče strokovno pomoč,« svetuje psihiatrinja Mercedes Lovrečič.


Vaši komentarji


© 2017 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media