O kršenju pravic s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja
Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer se je s sodelavkami in sodelavci pogovarjala z Marijanom Papežem, generalnim direktorjem Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in njegovimi sodelavci. Pozornost so namenili nekaterim konkretnim primerom, ki jih obravnava Varuh, in v katerih pobudniki zatrjujejo kršenje njihovih pravic s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Ugotovili so, da posamični primeri sicer večkrat razgrnejo tudi sistemska vprašanja, povezana tudi s kršenjem načela pravičnosti in dobrega upravljanja.
Obravnavali so vprašanja poprave krivic glede priznanja pravic iz invalidskega zavarovanja, in sicer v povezavi s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice. Govorili so tudi o upoštevanju opravljenega nadurnega dela pri odmeri pokojnine, problemih dvojno plačanih prispevkov, delovanju posebnega izvedenskega organa ter o pokojninskem zavarovanju obsojencev, ki v času prestajanja zaporne kazni opravljajo pogodbeno delo. Ugotavljali so, da se posamezniki še vedno ne morejo sprijazniti z nekaterimi spremembami pokojninske zakonodaje, ki jim preprečujejo uveljavitev pravic, ki so jih pričakovali na podlagi prejšnje pokojninske zakonodaje. Pobudniki so prepričani, da so nekatere spremembe uveljavljene z retroaktivno veljavo, predvsem pa ustvarjajo neutemeljene razlike med posamezniki glede na njihove osebne okoliščine.
Obravnavali so primere odvzetega nadomestila za čakanje na zaposlitev in kasneje nadomeščenega z bistveno nižjim nadomestilom za invalidnost. Slovenska sodišča niso štela, da je pri takšnem ravnanju ZPIZ karkoli narobe odločal. Je pa Evropsko sodišče za človekove pravice ugotovilo kršitev 1. člena Protokola št. 1 h Evropski konvenciji o človekovih pravicah (varstvo lastnine). Direktor zavoda je zagotovil, da bodo v skoraj identičnem primeru, s katerim se je pobudnik obrnil na Varuha, ponovno pregledali ustreznost odločitve.
Lastninjenje podjetij
Upoštevanje opravljenega nadurnega dela pri odmeri pokojnine ostaja eno od vprašanj, povezanih z obdobjem lastninjenja podjetij. Pobudniki Varuhu zatrjujejo, da ZPIZ zavrača zahtevke za revizijo pokojnin zavarovancev zaradi notranjega odkupa delnic v podjetjih in tudi, da pri odmeri pokojnin ne upošteva plačila za delo preko polnega delovnega časa (nadurno delo). Direktor zavoda je sodelujoče seznanil, da je ZPIZ v celoti uresničil odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2015, po kateri so morali približno 6.000 zavarovancem izdati nove odločbe o pokojninah, ki so upoštevale tudi njihove prispevke, plačane v postopkih notranjega odkupa podjetij. Zagotovil je, da imajo podatke za posamične zavarovance o plačilu prispevkov v obdobju lastninjenja in bodo, če se bodo ugotovila nova dejstva, pripravili nove odmere pokojnin. Predlagajo pa, da se z zakonodajo zagotovi pravna podlaga za morebitno revizijo odločitev o odmeri pokojnine, če se razkrijejo nova dejstva o statusu zavarovanca v preteklem obdobju in o vplačilih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Varuha je zanimalo, kako ZPIZ ureja situacije, ko se s pravnomočno sodno odločbo spremeni status tožnika kot zavarovane osebe iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja za preteklo obdobje, to je pred izdajo sodne odločbe. Zlasti je problem v primerih, ko ima zavarovanec dvakrat plačane prispevke za isto obdobje, enkrat na temelju delovnega razmerja, drugič pa kot s. p. Direktor zavoda je dejal, da zavarovanec pridobi lastnost zavarovanca iz delovnega razmerja za celotno obdobje, za katerega mu je bil ugotovljen obstoj delovnega razmerja s sodbo sodišča, sodno poravnavo ali mediacijo, ne glede na to, ali je bil v tem obdobju vključen v obvezno zavarovanje ali pa v tem obdobju ni bil vključen v obvezno zavarovanje.
Izvedenska mnenja
Varuh podpira idejo o oblikovanju posebnega in neodvisnega izvedenskega organa, ki bi pripravljal strokovne podlage za odločanje o posameznih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter zdravstvenega zavarovanja. Bil naj bi ločen od ZPIZ in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tej ideji so naklonjeni v ZPIZ, manj pa na ZZZS (kjer delujejo zdravstvene komisije za odločanje o pravicah zavarovancev). Vprašanje postavitve neodvisnega organa je še posebej aktualno po nedavni odločitvi Ustavnega sodišča RS (Up-233/15 z dne 19.10.2017), ki je ugotovilo, da je bila v primeru zavrnitve predloga za postavitev neodvisnega izvedenca posamezniku (zunaj ZPIZ) odvzeta možnost učinkovite sodne obrambe zoper ugotovitve izvedenskih organov zavoda. Proti odločbam ZPIZ sedaj ni mogoče voditi sodne učinkovite (enakopravne) obrambe, če v sporu, v katerem je odločilno strokovno medicinsko znanje, s katerim sodišče ne razpolaga, zavrne dostop do takšnega strokovnega znanja. Sodišče brez pomoči oseb z ustreznim medicinskim znanjem sploh ne more odločiti, pred seboj pa ima edino mnenje invalidskih komisij.
