Jezik ni predmet diskriminacije
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo Unesco je 21. februar razglasila za mednarodni dan maternih jezikov. Letošnji dan materinščine bo v luči 70-letnice splošne deklaracije človekovih pravic, ki prevedena v več kot 500 jezikov narekuje, da jezik ni predmet diskriminacije.
Unesco ugotavlja, da je jezikovna raznolikost vse bolj ogrožena, saj vedno več jezikov izginja. En jezik izgine v povprečju na vsaka dva tedna, z njim pa tudi celotna kulturna in intelektualna dediščina.
Materinščina je jezik, ki se ga ljudje običajno naučijo kot prvega. To je jezik, ki ga večinoma govorijo naši starši in jezik, v katerem se najlažje izražamo, čustvujemo, razmišljamo, tudi sanjamo. Glede na življenjske okoliščine ima človek lahko tudi dva materna jezika, prvega in drugega. Izobraževanje v večjezičnosti, kot poudarja Unesco, je izjemnega pomena: jezikovna raznolikost in večjezičnost sta temelja trajnosti in miru.
V maternem jeziku se ne le sporazumevamo, ampak ustvarjamo tudi besedne umetnine, poudarja predsednik Društva slovenskih pisateljev Ivo Svetina, ki sicer opaža, da so Slovenci nekoliko nemarni do lastnega jezika.
Slovenščina je trdoživ organizem, živo bitje, ki smo ga ohranili in razvijali stoletja in stoletja. Od brižinske pridige v slovenskem jeziku do Trubarjevega Katekizma je slovenščina tiho in vztrajno cvetela kot zimzelen pod snegom. "Od Brižinskih spomenikov dalje, torej več kot tisočletje, slovenski jezik priča, da smo samosvoje ljudstvo, ki je z ustoličevanjem karantanskega kneza na knežjem kamnu razumelo tudi pomembnost prenosa pravice vladanja z ljudstva na vladarja. Da so se ustanovni očetje ZDA pri pisanju Deklaracije o neodvisnosti leta 1776 zgledovali pri obredu, ki se je odvijal ob knežjem kamnu, je znano in priznano dejstvo, a od nas samih premalo cenjeno in spoštovano," je v poslanici zapisal Ivo Svetina. A ob maternem jeziku se vse pogosteje, kot ugotavlja, sliši tudi jezik, ki ni več jezik naše države ter jezik Trubarja, Linharta, Prešerna, Cankarja. To je "jezik sovraštva, nestrpnosti, vseh mogočih fobij, jezik, ki ni več vesel pozdrav ali pesem, ampak kletev, jezik, ki je plod najbolj podlih strasti, ozvočen z zlom in kriki po linču ..."
Na praznik materinščine bo v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev pesniško-glasbeni večer s pesnico in varuhinjo rezijanskega izročila Silvano Palletti ter pevko ljudskih pesmi Bogdano Herman. Vabljeni v Klub Cankarjevega doma, ob 19. uri.
