Teden boja proti raku izpostavlja pomen preventive

5. marec 2018

 Upoštevanje priporočil Evropskega kodeksa proti raku bi lahko breme raka zmanjšalo za 30 do 50 odstotkov, je eno od ključnih sporočil letošnjega tedna boja proti raku. Organizira ga Zveza slovenskih društev za boj proti raku. Geslo letošnjega tedna je Priporočila proti raku naj ne obvisijo v zraku.

Predsednica zveze Maja Primic Žakelj je izpostavila, da so rakave bolezni iz leta v leto večje javnozdravstveno breme povsod po svetu. Zato je preventiva v obliki zdravega življenjskega sloga, cepljenja in redne udeležbe v presejalnih programih toliko pomembnejša. Zveza skupaj z regijskimi društvi izvaja triletni program promocije Evropskega kodeksa proti raku. Po besedah Primic Žakljeve želijo s projektom povečati uporabo znanstveno preverjenih ukrepov preventive raka med mladimi in delovno aktivnim prebivalstvom. Med srednješolci vzpostavljajo tudi medgeneracijsko mrežo t. i. ambasadorjev kodeksa, ki bi povezala dijake in njihove družine.

Koordinator državnega programa za obvladovanje raka Branko Zakotnik je poudaril, da sta na prvem mestu vsekakor primarna in sekundarna preventiva, če želimo uspešno poskrbeti za celostno oskrbo bolnikov z rakom. V zvezi s tem program za obdobje 2017-2021 opredeljuje cilje in ukrepe s področja diagnostike, zdravljenja, rehabilitacije in paliative.

Državni program posebno pozornost namenja nadzoru in kakovosti ukrepov. Tega pa po Zakotnikovih besedah ni mogoče izvajati brez sodobne informacijske podpore, seveda ob strogem varovanju osebnih podatkov. Zato je pozval k čimprejšnji vzpostavitvi enotne informacijske tehnologije za celotno zdravstvo, katere del bodo tudi rakave bolezni.

Pomen presejalnih programov Dora, Zora in Svit v preventivi raka je poudarila tudi generalna direktorica direktorata za javno zdravje Mojca Gobec. Slovenija se po njenih besedah lahko pohvali s presejalnimi programi na visoki evropski ravni, kljub temu pa udeležba v njih še vedno ni dovolj velika. Napovedala je, da bodo letos vse ženske med 50. in 69. letom vključene v Doro.

Ob tem je Primic Žakljeva opozorila na "neetično ravnanje" države, ki ljudem zagotovi kakovostne presejalne programe, zaradi dolgih čakalnih dob v zdravstvu pa ne omogoči, da bi odkriti bolezni hitro sledila diagnostika in zdravljenje. Izpostavila je podatek, da v zadnjih letih za rakom letno zboli več kot 13.000 Slovencev - več kot 7000 moških in več kot 6000 žensk. "Med nami živi že skoraj 100.000 ljudi, ki so kadarkoli zboleli zaradi ene od rakavih bolezni," je obseg obolevnosti za rakom ponazorila Primic Žakljeva. Od rojenih leta 2014 bosta do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolela eden od dveh moških in ena od treh žensk.

Petletno čisto preživetje odraslih slovenskih bolnikov s katerokoli vrsto raka (brez nemelanomskega kožnega raka), ki so zboleli v obdobju 2010-2014, je bilo 55-odstotno, bolnic pa 59-odstotno. Sicer vsako leto zaradi raka umre okoli 6000 ljudi - približno 3400 moških in 2600 žensk.

Povzeto po STA 


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media