Samomor je mogoče v veliki meri preprečiti

10. september 2018

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji lani  za posledicami samomora umrlo 411 ljudi, 327 moških in 84 žensk. Res je v zadnjih 15 letih število samomorov upadlo za dobrih 15 odstotkov, vendar je to še vedno visoka številka, ki je tudi višja od evropskega povprečja. Strokovnjaki ob tem poudarjajo, da  je samomor mogoče v veliki meri preprečiti. Pri tem pa je potrebno sodelovanje mnogih: družinskih članov in sorodnikov, prijateljev, sodelavcev, skupnosti, zdravstvenih delavcev, verskih voditeljev, politikov in vlade. Zato je slogan današnjega svetovnega dneva preprečevanja samomora, je Skupaj za preprečevanje samomora.

 Viziji sodelovanja med različnimi sektorji sledi Resolucija nacionalnega programa o duševnem zdravju 2018-2028, ki jo je marca letos sprejel državni zbor. Eno izmed prednostnih področij je preprečevanje samomora, pri čemer  resolucija izpostavlja pet specifičnih ciljev: dvig ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja s poudarkom na samomoru; zgodnja identifikacija ogroženih oseb; zagotavljanje dostopnosti do pomoči in obravnave samomorilno ogroženim osebam; zmanjševanje porabe alkohola in omejevanje dostopnosti do sredstev za samomor.

Podobno kot drugod po svetu tudi pri nas samomorilni količnik narašča s starostjo, posebej izrazito je to pri moških v višjih starostnih skupinah. Moški težje izpovedo svojo stisko, na samomorilno vedenje pa  vpliva več dejavnikov. Mednje sodijo duševne in fizične težave in bolezni, dejavniki vezani na socialne odnose, socialno-ekonomski dejavniki in negativni življenjski dogodki, kot so ločitev ali razpad zveze, smrt bližnjega, selitev, izguba službe in pokoj. Pomembni so tudi odzivi posameznikov na težave in na iskanje pomoči.

Kam po pomoč v stiski

Če pri svojcu, znancu ali prijatelju (ali pa pri sebi) opazite znake ali simptome depresije, jih spodbudite, da poiščejo strokovno pomoč.

Prvi vir pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči. Klinični psihologi in psihiatri delujejo v okviru zdravstvenih domov, psihiatričnih bolnišnic in kot zasebni izvajalci s koncesijo ali brez nje.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na: dežurnega zdravnika, dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice, reševalno službo (112) ali urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani (01/4750 670).

Pogovorite se lahko tudi s svetovalci na telefonih za pomoč, ki vam bodo dali podporo in podatke o ustreznih oblikah pomoči

  • Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
  • Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
  • Društvo SoS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 (pon-pet med 12. in 22. uro; sob, ned, prazn. med 18. in 22. uro).
  • TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.

Pomoč je na voljo tudi v kateri izmed svetovalnic v mreži psiholoških svetovalnic:

Svetovalnice so v Ljubljani, Kranju, Celju, Laškem, Postojni, Murski Soboti, Idriji, Novi Gorici, Slovenj Gradcu, Sevnici, Kopru, Mariboru in Zagorju ob Savi; naročanje na telefonsko številko 031 704 707 vsak delovni dan ali po e-pošti info@posvet.org

Svetovalnici v Celju in Laškem; naročanje po telefonu 031 778 772 ali e – pošti: svetovalnica@nijz.si.


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media