Starejši kot sedanjost in prihodnost družbe

27. september 2018


 Predstavniki različnih institucij so na posvetu, ki so ga pripravili v uradu varuhinje človekovih pravic,  z različnih zornih kotov osvetlili tematiko starejših kot vse številčnejše skupine prebivalstva. Strinjali so se o nujnosti ukrepov, ki bi starejšim zagotovili aktivno staranje, posebno skrb za zdravje in nasploh dostojno bivanje, pa naj ta leta preživljajo doma ali v domovih za starejše.

Aleš Kenda z ministrstva za delo je aktivno staranje označil kot proces, pri katerem nista pomembni le fizična aktivnost in udeležba na trgu dela, ampak tudi udeležba na socialnem, kulturnem in duhovnem področju. Cilj ukrepov, ki jih snujejo na ministrstvu, je ohranjanje neodvisnosti starejših ob medgeneracijskem sodelovanju.

Strategija dolgožive družbe zato temelji na štirih stebrih. To so trg dela in izobraževanje, samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij, vključenost v družbo ter oblikovanje okolja za aktivno staranje. Ti temelji bodo tudi podlaga za ukrepe, ki se bodo začeli pripravljati v jeseni, je pojasnil.

Politika ministrstva za zdravje na področju starejših medtem temelji na resoluciji Skupaj za družbo zdravja. Kot je povedala Zdenka Tičar z ministrstva, se v državah EU pričakovana življenjska doba podaljšuje, pričakovati je tudi njeno nadaljnjo rast. Demografske spremembe zato terjajo prilagoditve in povezanost različnih politik. Koncept resolucije v ospredje postavlja uporabnika, ki prevzema odgovornost za lastno zdravje ob primernih usmeritvah države. Tičarjeva je v prispevku izpostavila tudi nujnost konsenza o sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe.

Na ministrstvu za okolje medtem skrbi za starejše namenjajo projekt Sobivamo, katerega glavni namen je povezovanje kompetenc posameznih organizacij v ponudbo novih, naprednih in bolj kakovostnih bivalnih rešitev za starejše. V okviru projekta so v minulih mesecih po različnih slovenskih krajih pripravili že številne posvete, v mestnih občinah pa so vzpostavili tudi Sobivamo info točke, kjer so na voljo celovite informacije o možnostih izboljšanja bivalnih razmer za starejše, je med drugim pojasnila Vesna Dragan z ministrstva za okolje.

Na Zvezi društev upokojencev Slovenije pa so, da bi uresničili željo starejših po čim daljšem bivanju v domačem okolju, pripravili projekt Starejši za starejše. Rožca Šonc iz zveze je predstavila statistične podatke za lansko leto, iz katerih je moč razbrati, da je bilo v projekt vključenih 3500 prostovoljcev in več kot 64 odstotkov starejših od 69 let. Opravljenih je bilo 900.000 obiskov, izvedenih več kot 300.000 pomoči in opravljenih osem milijonov prostovoljskih ur, je pojasnila.

Na posvetu so spregovorili tudi o konkretnih načinih skrbi za starejše, od patronažnega varstva do oskrbe v domovih za starejše. Andreja Krajnc iz zbornice zdravstvene in babiške nege je sicer pohvalila slovenski model patronažnega varstva. Kot je dejala, pa bi si še večji poudarek želeli dati preventivi. Predpisi sicer nekatere pravice v tem pogledu zagotavljajo, vendar pa jih zdravstvena blagajna hkrati omejuje, je opozorila.

Valerija Lekić Poljšak iz Doma za starejše občane Črnomelj je med drugim opomnila, da so ocenjeni stroški za oskrbo bolnika bistveno prenizki glede na stroške dela. Andreja Širca Čampa iz UKC Ljubljana pa je spregovorila o prehrani starostnikov, ki mora biti ne le dobra, pač pa tudi skrbno načrtovana.

Današnji posvet so namenili tudi izmenjavi mnenj o bolnišničnih okužbah v domovih za starejše. Predstavnica varuha Liljana Jazbec je poudarila, da je treba preprečevanju okužb posvetiti več pozornosti, tako znotraj domov kot na sistemski ravni. Posebej je izpostavila potrebo po izdatnejši skrbi za osebe z demenco in za nepomične. Tudi  te osebe imajo pravico do varstva osebnih podatkov, o čemer je prisotne poučil predstavnik Informacijskega pooblaščenca RS Urban Brulc. Poudaril je, da se velja izogibati eksplicitnemu označevanju okuženih bolnikov, razen seveda če je to z medicinskega vidika utemeljeno.

Povzeto po STA


Vaši komentarji


© 2018 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media