Ste že izmerili pljučno funkcijo?
Na desni so pljuča, poškodovana zaradi KOPB.
Vsako tretjo sredo v novembru, tokrat 21. novembra, obeležujemo Svetovni dan kronične obstruktivne pljučne bolezni – KOPB. Letos poteka pod geslom: Nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB že četrti najpogostejši vzrok smrti. Pri nas naj bi bilo bolnikov med 40.000 in 80.000. Žal pa pri več kot polovici bolnikov bolezen ostaja neodkrita, čeprav je diagnozo dokaj lahko postaviti po preprosti meritvi pljučne funkcije (spirometrija).
KOPB nastane zaradi vdihovanja dima, najpogosteje zaradi kajenja, lahko pa tudi zaradi onesnaženega zraka ali odprtih kurišč. Najbolj značilni simptomi KOPB so težka sapa ob naporu, kašelj in izkašljevanje. Je bolezen, ki se začne potiho in napreduje počasi in vztrajno. Posebnost tega organa je namreč velika dihalna rezerva, da smo lahko pripravljeni na trenutke, ko bomo rabili več diha, recimo pri športu, telesni aktivnosti. Če nismo telesno aktivni, niti ne opazimo, kako naša pljuča izgubljajo to rezervo. Spremembo opazimo šele takrat, ko se hitro zadihamo že, ko stopimo nekoliko hitreje ali pri hoji po stopnicah.
Najbolj značilni simptomi KOPB so težka sapa ob naporu, kašelj in izkašljevanje. Najpogostnejši bolezenski znak je težka sapa (dispneja, naduha), ki se v začetku pojavlja le med telesnim naporom. Običajno jo bolniki pripišejo staranju in se počasi začnejo izogibati telesnim naporom in se ne družijo z bolj aktivnimi prijatelji. Težka sapa se razvija postopoma, zato ne pritegne bolnikove pozornosti, čeprav je pljučno delovanje takrat že precej oslabljeno. Ko bolezen preide v hudo stopnjo, jim že najobičajnejše aktivnosti, kot sta sedenje in hranjenje, pomenijo izreden napor. V tej stopnji se morajo bolniki pogosto zdraviti s kisikom na domu, kar pomeni, da je omejeno njihovo gibanje.
Pomembno je, da zdravljenje začnemo čimprej. Pljuča se sicer ne obnavljajo. Ko so poškodovana, taka ostanejo, lahko pa preprečimo širjenje poškodb. Najučinkovitejši ukrep je prenehanje kajenja, uporaba dolgodelujočih zdravil, ki širijo dihalne poti, in s tem olajšajo dihanje. Koristno je tudi gibanje, najmanj 15 minutni sprehod vsak dan.
Izmerite si pljučno funkcijo!
V sredo, 21. novembra, lahko opravite spirometrijo v UKC Maribor, od 9. do 13. ure ter v v avli glavne stavbe UKC Ljubljana, od 9. do 13. ure. To je tudi priložnost, da se se pogovorite o bolezni z medicinskimi sestrami, zdravniki in člani Društva pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije-
Fotografija: Wikipedija
