Sedem desetletij od sprejetja deklaracije človekovih pravic
Varuhinja človekovih pravic s sodelavci
Desetega decembra, ob obletnici sprejetja Splošne deklaracije o človekovih pravicah zaznamujemo svetovni dan človekovih pravic. Letos od sprejema deklaracije mineva že sedemdeset let, v Združenih narodih (ZN) pa ob tem poudarjajo, da so človekove pravice univerzalne in večne, a so ogrožene po vsem svetu.
Splošna deklaracija človekovih pravic je zgodovinski dokument, ki je na univerzalni ravni prvič zapisala pravice in svoboščine vseh ljudi ne glede na posameznikove okoliščine. Z njo je bilo prvič v mednarodni skupnosti priznano, da ima vsak človek prirojeno dostojanstvo in enake ter neodtujljive pravice in da je to dejstvo podlaga svobode, pravičnosti in miru na svetu. Poleg nje so ZN sprejeli številne mednarodne pogodbe, ki zadevajo človekove pravice in pokrivajo posamezna področja pravic žensk, rasne diskriminacija, otrokovih pravic in pravic invalidov.
Ob današnjem svetovnem dnevu varuh človekovih pravic pripravlja okroglo mizo z naslovom Človekove pravice včeraj in danes - kaj pa jutri?, na kateri bodo varuhinja Vlasta Nussdorfer, svetovalec predsednika republike Ernest Petrič in profesor na ljubljanski pravni fakulteti Igor Kaučič skušali osvetliti nekatera vprašanja spoštovanja človekovih pravic in svoboščin doma in v mednarodni skupnosti.
V ljubljanskem parku Tivoli pa bodo postavili kip aktivistki, diplomatki in prvi predsednici Komisije ZN za človekove pravice Eleanor Roosevelt, ki je odločilno prispevala k sprejemu deklaracije. Kip bo stal v drevoredu pod Muzejem novejše zgodovine Slovenije v Tivoliju.
Kot je na petkovi svečanosti v počastitev mednarodnega dneva človekovih pravic povedala varuhinja Vlasta Nussdorfer, so v urad varuha človekovih pravic v šestih letih prejeli več kot 100 tisoč različnih pisanj, okoli 6 tisoč telefonskih klicev obupanih, nesrečnih, razočaranih in pomoči potrebnih ljudi. Obravnavali so preko 20 tisoč pobud, odpravili so se v 70 občin po Sloveniji na tako imenovano zunanje poslovanje. Vložili so 8 zahtev za oceno ustavnosti, 1 ustavno pritožbo in enkrat v vlogi 'amicus curie' vstopili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice. Državi in njenim institucijam so od leta 2013 do 2017 namenili 495 priporočil, zapisanih v letnih poročilih ter v 2.777 utemeljenih pobudah, kjer so ugotovili najmanj eno kršitev človekovih pravic in svoboščin, zahtevali njeno odpravo, spoštovanje načela dobrega upravljanja ali načela pravičnosti ter sprejetje sistemskih sprememb in ukrepov za večjo učinkovitost delovanja.
Državni zbor je septembra lani sprejel Zakon o dopolnitvah zakona o varuhu človekovih pravic, ki je omogočil, da so v uradu ustanovil Svet varuha za človekove pravice; pa tudi dve notranji organizacijski enoti Varuha, ki sta sicer delovali že deset let: Državni preventivni mehanizem in Zagovorništvo otrok. Center za človekove pravice pa bo začel delovati v začetku prihodnjega leta. njegove naloge bodo zlasti promocija, informiranje, izobraževanje, usposabljanje, priprava analiz in poročil, organiziranje posvetovanj, sodelovanje s civilno družbo, sindikati in drugimi državnimi organi ter sodelovanje v mednarodnih organizacijah in združenjih na evropski in svetovni ravni.
