" ... dovolj je spomina, me pesmi pojo."

8. januar 2019

 Na današnji dan mineva  200 let od smrti jezikoslovca, časnikarja, prevajalca, pesnika in duhovnika Valentina Vodnika (3. februar 1758 - 8. januar 1819). Na Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer so prenovili stalno razstavo, pripravljajo v naslednjih tednih vrsto dogodkov.

Danes ob 17. uri bo vodja rokopisne zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Marijan Rupert predstavil štiri Vodnikove originalne rokopise, med katerimi sta tudi Pratika in Pesmi za pokušino. Ob 19. uri pa so obiskovalci vabljeni na ogled hišne predstave Andreja Rozmana Roze z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika. Roza je Vodnika poslal v "kontekst svoje domišljijske norosti" ter ga predstavil prek intervjuja z novinarko, ki jo igra Alenka Tetičkovič.

Po besedah Luke Vidmarja z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU, se je Vodnik, ki velja za enega zadnjih slovenskih polihistorjev, udejstvoval na več področjih. Bil je pomemben jezikoslovec, ki pa ga je prehitel Jernej Kopitar, ter za tedanji čas dober pesnik, ki pa je na zahtevo Žige Zoisa pisal za ljudstvo, ki se je komaj naučilo brati. Obenem je bil Vodnik, kot je opozoril Vidmar, zelo angažiran človek. Med drugim je skupaj z drugimi tedanjimi veljaki, kot sta bila Zois in Kopitar, stopal pred tedanje oblastnike in lobiral za slovenščino v slovenskem šolstvu.

Irena Orel s Filozofske fakultete, ki z Andrejo Legan Ravnikar pripravlja simpozij Oživljeni Vodnik (31. januarja), je prav tako poudarila, da je Vodnik ogromno naredil za slovenski jezik. Kot tedanji ekspert za slovenščino je sodeloval pri projektih drugih jezikoslovcev, tudi pri Kopitarjevi slovnici. Kot zanimivost je omenila, da je iznašel vrsto besed, ki so se ohranile do danes, med drugim besedo novice.

Po besedah vodje Marijana  Ruperta je bil Vodnik ena najpomembnejših osebnosti svojega časa, ki je dvignil kulturo na raven, ki se nam danes zdi samoumevna. To je razvidno tudi iz njegove bogate rokopisne zapuščine, ki jo hranijo v NUK. Večino rokopisov je na dražbi po Vodnikovi smrti kupil jezikoslovec Franc Serafin Metelko.

Vsi govorci so opozorili, da je Vodnik zaradi spora med staroslovenci in novoslovenci, v katerem so zmagali novoslovenci, ki so po besedah zgodovinarja Marka Zajca z Inštituta za novejšo zgodovino "na svoj prapor pripeli Prešerna", ostal v njegovi senci. Zajc je poudaril, da je Vodnika treba razumeti v kontekstu 19. stoletja, ki je v marsičem zelo podobno našemu, a se danes v medijih pojavlja zelo stereotipno.

V sklop prireditev sodijo še  tradicionalno Vodnikovanje na rojstni dan jezikoslovca (3. februarja na Vodnikovi domačiji), ter kolesarska vodstva po Vodnikovi Ljubljani.

 Vodnikova domačija 

Zapuščina Valentina Vodnika je izjemna. Med drugim je sestavil prvo slovnico v slovenščini in poskrbel, da so Francozi v Ilirskih provincah slovenščino uvedli v šole kot učni jezik, sestavil je eno prvih slovenskih pesniških zbirk, pisal in urejal je prvi slovenski časopis Lublanske novice, napisal prvo kuharico in babiški priročnik v slovenščini.

Foto: Nik Rovan

 V njegovi rojstni hiši na Vodnikovi cesti 65 v Ljubljani (Šiška) sta na ogled dve stalni zbirki, posvečeni slovenski pisani besedi ter Vodnikovemu življenju in delu. Vodnikova domačija je odprta od torka do petka med 10. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 14. uro. Telefonska št.:  0590 37 510.

 STA in A. Ž. 


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media