Dihajmo boljši zrak tudi pozimi
V zimskem času se srečujemo s povečanimi koncentracijami delcev PM10 v zraku. Njihova glavna sestavina je ogljik, na katerega so vezane različne škodljive snovi, kot so strupene kovine ali organske spojine. Ti delci negativno vplivajo na zdravje ljudi. Med glavnimi viri teh delcev so individualna kurišča, promet in industrija.
Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka pozimi sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav. Kot opozarja Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ), v malih kurilnih napravah ne smemo kuriti plastike, obdelanega lesa, oblačil in drugih odpadkov. Kurjenje onesnaženega, lakiranega, barvanega opadnega lesa, smeti, tekstila, plastike je zelo škodljivo, saj se sproščajo strupene snovi skozi dimnik. Odpadki sodijo v zato namenjene zabojnike!
Če kurimo les, naj bodo to le kakovostna, čista in pravilno posušena drva ali druge oblike pravilno pripravljene lesne mase. Na ta način privarčujemo gorivo, manj onesnažujemo zrak in varujemo zdravje.
Najbolj škodljivi so najmanjši delci
Škodljivi delci v zraku so različnih velikosti: od saj, ki jih vidimo s prostim očesom, do najmanjših ultrafinih nanodelcev. Manjši kot so, dlje v telo prodrejo in bolj so škodljivi.Z vdihavanjem pridejo v pljuča in povzročajo draženje, poškodbe tkiva in vnetje. Najmanjši delci iz pljuč vstopajo v kri in se s krvjo odplavijo v različne organe: v srce, jetra, ledvice, možgane ... ter tudi tam povzročajo vnetja in različne škodljive kronične učinke. Najpomembnejši so vplivi na srce in ožilje ter na dihala: povzročajo vnetja dihalnih poti, pospešujejo nastanek astme. Pri dolgotrajnem delovanju povzročajo spremembe v krvi in na ožilju, ki imajo lahko za posledico povečano nevarnost za nastanek krvnih strdkov in infarkta.
Delci so tudi rakotvorni. Onesnažen zrak, ki je posledica gorenja fosilnih goriv (nafta, premog, les, naftni derivati) sodi namreč v prvo skupino snovi, ki dokazano povzročajo raka. V zadnjem času povezujejo delce tudi z nekaterimi nevrološkimi boleznimi ter s sladkorno boleznijo.
Ogroženi so predvsem kronični bolniki, otroci, starejši in fizično aktivni na prostem. Zato zlasti njim strokovnjaki NIJZ ob povišanih koncentracijah priporočajo zmanjšanje fizičnih aktivnosti na prostem. Redno naj spremljajo podatke o onesnaženosti zraka v Sloveniji, ki jih na svoji spletni strani objavlja Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO): www.arso.gov.si (sklop Zrak/Podatki o kakovosti zraka).
K boljšemu zraku lahko vsak izmed nas pripomore z odgovornim ravnanjem: z uporabo javnega prometa, dobro izolacijo stavb, ogrevanjem s centralnim daljinskim sistemom, uporabo vzdrževanih in dobro delujočih peči z dobrim izgorevanjem, ogrevanjem na plin, s toplotnimi črpalkami.