Vsak materni jezik šteje
Ohranjanje različnosti kultur in jezikov je pomembno za krepitev strpnosti in spoštovanja do drugih, je ob 20-letnici praznovanja mednarodnega dneva maternih jezikov opozorila generalna direktorica Unesca Audrey Azoulay. Poudarila je, da vsak jezik šteje in prispeva h gradnji miru in trajnostnega razvoja.
Kot je v poslanici zapisala generalna direktorica Unesca, bi moral biti vsak materni jezik prepoznaven in priznan ter bi moral imeti posebno veljavo v javnosti. Vendar to, kar so za nekatere jezike samoumevne značilnosti, ne velja za vse. Veliko maternih jezikov nima nacionalnega oziroma formalnega statusa kot tudi ne takšne veljave, da bi se jih učilo na nacionalni ravni.
Vse omenjeno po mnenju Audrey Azoulay vodi do razvrednotenja določenih maternih jezikov in posledično v njihovo izginotje. Pri tem je opozorila na jezike staroselcev, ki jim je letošnji dan maternih jezikov še posebej posvečen. Unesco je namreč letošnje leto razglasil za mednarodno leto domorodnih jezikov. Domorodna ljudstva štejejo okrog 370 milijonov pripadnikov, govorijo pa večino od približno 7000 jezikov, kolikor jih danes poznamo na svetu.
Kot so sporočili z Evropske komisije, je jezikovna različnost v svetu čedalje bolj ogrožena - približno 40 odstotkov svetovnega prebivalstva nima dostopa do izobraževanja v jeziku, ki ga govorijo ali razumejo. V EU danes govorimo 24 uradnih jezikov, med katerimi je od pristopa Slovenije EU leta 2004 tudi slovenščina. V Evropi pa je tudi več kot 60 regionalnih in manjšinskih jezikov. Po podatkih Evropske komisije naj bi slovenščino v Sloveniji kot materni jezik govorilo 1.920.000 ljudi, kot drugi jezik pa 75.000 ljudi. Po ocenah je na svetu skupaj več kot 2,2 milijona uporabnikov slovenskega jezika.
V maternem jeziku sanjamo
Poslanico ob današnjem dnevu je pripravila tudi predsednica Društva slovenskih pisateljev (DSP) Aksinja Kermauner. V njej je poudarila, da v maternem jeziku ustvarjamo, sanjamo, ljubimo, mislimo, govorimo, dihamo, smo. Pa tudi pojemo, kričimo in šepetamo, nakladamo in predavamo ter produciramo govorno maso. "Preveč? Je vsaka beseda, ki jo izustimo, zares potrebna? Trpi naš čas za govorno inkontinenco? Razsipa po nepotrebnem dragocene besede? Kje so meje logoreje," se je ob tem vprašala.
Aksinja Kermauner je pozvala, naj cenimo svoj materni jezik: "Bodimo prijazni z njim. Ne uporabljamo ga kar tako, vnemar. Ne blebetajmo. Govorimo malo, pa tisto globlje. Naučimo se spoštljivo molčati v svojem maternem jeziku. In potem bo tudi vsaka beseda veljala več."
Mednarodni dan maternega jezika praznujemo od leta 1999 na pobudo Unesca v spomin na tragične proteste bengalskih študentov, ki so leta 1952 v Pakistanu zahtevali enakopravnost za svoj jezik. Unesco je letošnje leto razglasil za mednarodno leto domorodnih jezikov.