Naj gorske rastline cvetijo v naravi 

7. marec 2019

Foto: Manca Čujež

V Planinski zvezi Slovenije opozarjajo na uničevanje gorskih rastlin. Na zadnjih rastiščih redke in ogrožene velikonočnice na Boču in pri Ponikvi ter na posebnem rastišču encijana na Lovrencu se namreč kljub varovanju z ograjo in prostovoljci dogaja načrtno izkopavanje in ropanje rastlin, kar je kaznivo, so povedali na novinarski konferenci predstavniki planinske zveze, policije in domačini.

Izmed 3200 poznanih rastlinskih vrst, ki rastejo na ozemlju Slovenije jih je  na rdečem seznamu ogroženih rastlinskih vrst 727 vrst, številne med njimi so zavarovane gorske rastline. Uredba o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah prepoveduje zavestno uničevanje, zlasti trganje, rezanje, ruvanje in odvzem iz narave, poškodovanje ali zbiranje rastlin in ogrožanje obstoja teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti. Globa za kršitelje v skladu z zakonom o ohranjanju narave znaša od 200 do 1000 evrov. 

V Komisiji za varstvo gorske narave pri Planinski zvezi Slovenije deluje več kot 300 varuhov gorske narave, več kot 700 gorskih stražarjev in še drugi naravovarstveno angažirani planinci, ki vzgajajo in osveščajo obiskovalce gora. Gorsko rastlinje pa varujejo tudi domačini.

Velikonočnica, foto: Ivan Borovnik

 V Boletini in na Boču začenja cveteti velikonočnica, kjer imajo v času njenega cvetenja organizirana tudi dežurstva, da bi ohranili to ogroženo rastlinsko vrsto, ki jo je najti le še na štirih rastiščih v Sloveniji.  Največje je rastišče v Boletini pri Ponikvi v občini Šentjur.  Veliko je 1,7 hektarja, na njem je najti med 800 in 1.700 primerki velikonočnice. Člani Turistično olepševalnega društva Ponikva in prostovoljci vsako leto postavijo vrvično ograjo in informacijski kiosk (oboje po cvetenju odstranijo) in na rastišču, ki ha tudi čez leto vzdržujejo,  redno dežurajo. Kljub temu pa opažajo, da obiskovalci uničujejo rastline, ker želijo od blizu fotografirati cvetove ali pustijo psom, da hodijo po rastišču. 

Clusijev svišč (encijan) bo na Lovrencu zacvetel aprila. Tam so oktobra 2017 opazili kar 60 izkopnih mest, kar kaže na organizirano ropanje te zavarovane rastline. Storilcev policija še ni odkrila. Zaradi izkopavanja, predvsem pa opuščanja košnje, gnojenja in paše na travniku raste le še na redkih lokacijah.

Clusijev svišč, foto: Dušan Klenovšek

 Člani Planinskega društva Lisca Sevnica so okoli cerkve sv. Lovrenca, kjer raste encijan, postavili informativne table in ograjo, v času cvetenja imajo še fizično varovanje. Vendar ugotavljajo, da rastline kljub tem ukrepom še izginjajo. Najpogosteje jih obiskovalci jemljejo za presajanje za domače skalnjake in grobove (po mnenju planincev se to ne obnese, saj presajena rastlina propade)  ali celo za pripravo pijače. Kar pa tudi ni pametno, saj se  za pijačo praviloma uporablja korenike rumeno cvetočega encijana - košutnika. 

Prizadevanja za varstvo narave segajo že v konec 19. stoletja, v čas ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnika Planinske zveze Slovenije. Leta 1898 je cesar Franc Jožef podpisal zakon za zaščito Blagajevega volčina in planike, leto pozneje pa je Janez Rekar iz Mojstrane "radi ruvanja planik" šest ur preživel v zaporu.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media