Holesterol po nepotrebnem jemlje življenja 

6. november 2019

 Po podatkih iz raziskave projekta CINDI imata kar dve tretjini odraslih prebivalcev zvišan holesterol. To je zaskrbljujoče, po mnenju Združenja kardiologov Slovenije gre celo za nacionalni zdravstveni problem.
Zvišan holesterol, ki prikrito in dolgoročno uničuje žile, je namreč  eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek bolezni srca in žilja. Z zdravim življenjskim slogom in rednim spremljanjem vrednost holesterola pa lahko tveganje znižamo.

Holesterol naš organizem seveda potrebuje, vendar je težava, če imamo v krvi preveč "slabega" LDL holesterola. Ta se namreč kopiči na stenah žil odvodnic (arterij), s tem oži žile in ovira pretok krvi skozi žile. Tako nastane ateroskleroza, zaradi katere  vsako leto v bolnišnicah zdravijo 10 tisoč ljudi. Nakopičen plak lahko poči, tako v žilni steni nastane strdek, ki lahko delno ali pa popolnoma zamaši žilo. Če so zamašene koronarne žile lahko pride do srčnega infarkta, strdek v možganskih arterijah lahko povzroči možgansko kap,  strdek  v arterijah nog pa odmrtje (gangreno) dela noge ali cele noge.

Kot pravijo kardiologi, na okrogli mizi so sodelovali specialisti kardiologi: prof. dr. Zlatko Fras, ki je tudi predsednik Združenja kardiologov Slovenije ter prof. dr. Borut Jug, in asist. dr. Miha Čerček, oba iz Kliničnega  oddelka za kardiologijo, UKC Ljubljana ter psihiatrinja Dragica Resman, ima kar  67 odstotkov zdravih ljudi med 35. in 70. letom povišane vrednosti holesterola, okrog 5000 jih vsako leto doživi srčni infarkt. 

Zaradi preventive ter učinkovitega zdravljenja umre 1400 ljudi manj, kot jih je še pred 15 leti. Zato kardiologi vnovič opozarjajo na pomen zdravega življenjskega sloga, ki vključuje  redno telesno aktivnost, zdravo prehranjevanje, izogibanje stresu in tobačnim izdelkom. Če pa bi se bolniki dosledno držali navodil zdravnikov in redno jemali zdravila, ki jim jih predpiše zdravnik, bi bili izidi zdravljenja znatno boljši. Tuje raziskave namreč kažejo – in naši zdravniki se z njimi strinjajo - da najmanj  polovica  bolnikov (ponekod celo do 90 odstotkov)  preneha jemati predpisana zdravila do konca prvega leta zdravljenja. Tudi tisti, ki so preživeli infarkt, kar pa je posebej nevarno, saj 18 odstotkov ljudi drugi infarkt doživi v prvem letu po prvem, pri 20 odstotkih pa se ponovi v naslednjih treh letih.

 Žal pa se zlasti na spletu vedno znova pojavljajo informacije o nevarnih stranskih učinkih statinov, s katerimi  zdravijo bolnike z  aterosklerozo. Predvsem da povzročajo bolečine v mišicah in dolgoročno tudi poškodbe mišic. Vendar pa kardiologi trdijo, da so statini varni in učinkoviti pri zniževanju holesterola, preprečevanju infarkta in možganske kapi. Dokazano je, da upočasnijo napredovanje ateroskleroze in celo spodbudijo njeno nazadovanje, če jih bolniki redno jemljejo. Bolj nevarno je, če si bolniki skušajo previsoke maščobe v krvi sami zniževati z ljudskimi recepti ali s pripravki, ki jih dobijo v prosti prodaji (denimo iz rdečega kvašenega riža), saj njihova proizvodnja ni ustrezno nadzirana, niti ni določeno, koliko kakšnih učinkovin vsebujejo. 

Podpora svojcev

Psihiatrinja Dragica Resman iz Psihiatrične bolnišnice Begunje pa je opozorila na posledice strahu, s katerim se soočajo bolniki po infarktu. Dokler je strah pred zapleti ali ponovitvijo motivacija za spremembo življenjskega sloga in dosledno upoštevanje zdravnikovih navodil je to v redu. Pretiran strah za življenje pa slabša zdravje in ovira zdravljenje, lahko celo vodi v anksiozne motnje in depresijo. Zato je zelo pomembno, da bolnik dobi ustrezne informacije o bolezni in zdravljenju in da ima oporo v svojih bližnjih. Ti naj mu izkazujejo podporo, ga spodbujajo pri zdravljenju, najbolje pa je, da skupaj z njim  skrbijo za bolj zdrav življenjski slog.  

Da ne bi zboleli, moramo poznati vrednost holesterola, zlasti »slabega« ter možnosti, kako ga obvladujemo. Več informacij in nasvetov je na spletni strani www.zakajtibijesrce.si. Projekt Zakaj ti bije srce za osveščanje o pomenu o pomenu poznavanja vrednosti krvnega tlaka in  holesterola je plod sodelovanja Združenja za hipertenzijo in Združenja kardiologov Slovenije.

 Na fotografiji z leve: prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., specialist kardiolog, predsednik Združenja kardiologov Slovenije; Dragica Resman, dr. med., specialistka psihiatrije, Psihiatrična bolnišnica Begunje; prof. dr. Borut Jug, dr. med., specialist kardiolog, Klinični oddelek za žilne bolezni, UKC Ljubljana in asist. dr. Miha Čerček, dr. med., specialist kardiolog, Klinični oddelek za kardiologijo, UKC Ljubljana.


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media