Mar oskrba na domu res nikogar ne zanima?

4. december 2019

 V Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD) opozarjajo, da imajo znatno premalo socialnih oskrbovalk in oskrbovalcev, da bi lahko oskrbovali vse starejše meščane, kronične bolnike in invalide, ki potrebujejo tujo pomoč. Njihovi zaposleni namreč odhajajo v manj naporne in bolje plačane službe, tisti, ki ostajajo, pa so preobremenjeni, so opozorili na novinarski konferenci skupaj s predstavniki upokojencev.

V Zavodu za oskrbo Ljubljana je zaposlenih 130 socialnih oskrbovalk (v veliki večini so ženske), ki vsak dan pomagajo blizu 900 uporabnikom. Že ta trenutek bi jih potrebovali vsaj še dvajset, saj morajo tisti, ki potrebujejo socialno oskrbo, na obisk oskrbovalke čakati od dva do tri mesece. Težava je v tem, da je to delo odgovorno, a slabo plačano, ob tem še fizično in psihično naporno, poteka v turnusih in vse dni v letu. Zato si oskrbovalke iščejo službo drugje, je povedala Liljana Batič, direktorica ZOD. Najpogosteje se zaposlijo kot osebne asistentke invalidom, saj imajo kar za sedem plačnih razredov višjo plačo, čeprav opravljajo primerljivo delo. Socialni oskrbovalec II je uvrščen v 19. izhodiščni plačni razred, osebni asistent invalidov pa v 26 razred, kar jim omogoča zakon o osebni asistenci. »Naš namen ni oporekati pravicam invalidom, prav pa je, da tudi socialni oskrbovalci, ki so se za ta poklic odločili, ker želijo pomagati in imajo radi ljudi, dobijo ustrezno plačilo,« je bila odločna direktorica ZOD.

 Čeprav nove sodelavce iščejo na vse načine, jih ne dobijo. Posledice pomanjkanja usposobljenega kadra pa bodo vedno hujše, od tega, da bo še več osamljenih ostarelih ljudi, svojci bodo še bolj obremenjeni, do tega, da bodo storitve zasebnih izvajalcev še dražje in več bo dela na črno. Tudi zakon o dolgotrajni oskrbi vsega ne bo rešil. »Sistemske spremembe so potrebne, a bojim se, da takrat, ko jih bomo uvedli, ne bo nikogar, ki bi opravlja socialne storitve,« je še povedala Batičeva.

Težave s pomanjkanje kadra imajo tudi domovih starejših občanov. Kot je povedala Jera Grobelnik, direktorica Doma starejših občanov Center – Tabor Ljubljana, jim ne primanjkuje le strežnic, bolničarjev in medicinskih sester - na kar so opozarjali že pred desetimi leti -  pač pa tudi osebja v kuhinji. Pomagajo si z zaposlovanjem delavcev iz držav nekdanje Jugoslavije, a to ne more biti dolgoročna rešitev. Skrb vzbujajoče je dejstvo, da se na razpise za prosta delovna mesta v domovih nihče ne javlja. Tudi mladi, ki končajo, na primer  izobraževanje za bolničarja, nadaljujejo študij in pogosto ne želijo niti prakse opravljati v domovih za starejše, je še omenila.

Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, je opozoril na neenakost, celo diskriminacijo starejših pri dostopnosti do socialnih storitev. Občine jih namreč zelo različno sofinancirajo, javna zavoda delujeta le v Ljubljani in Mariboru, drugje je oskrba urejena preko centrov za socialno delo, domov za starejše in koncesionarjev. Dodal je, da se v Zdusu zavzemajo za racionalno urejeno mrežo izvajalcev, v katero naj bodo vključeni tudi prostovoljci iz programa Starejši za starejše, ki dobro poznajo razmere. Oskrba mora biti dostopna vsem starejšim, cene in storitve pa poenotene, je poudaril.   

Kot je dejal Marjan Sedmak, predsednik Mestne zveze upokojencev, je treba spoštovati avtonomijo uporabnika, da dobi storitve, ki jih želi in potrebuje, da bi lahko čim dlje živel v okolju, ki mu je znano in ljubo. Težave nastajajo, ker se sistem prepočasi prilagaja potrebam vsakdanjega življenja. Opozoril je, da poklic oskrbovalke ali oskrbovalca še nima enakega statusa kot kateri od poklicev v zdravstveni negi, zagotovo pa moramo poskrbeti za izobraževanje in tudi ustrezno vrednotenje. Nepremišljeno poseganje v plačna razmerja je sprožilo zaposlitvene migracije, kar bi pristojni lahko predvidevali in prav je, da to popravijo.

Sodelujoči na novinarski konferenci so vnovič pozvali ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da socialnim oskrbovalcem omogoči ustrezno plačilo, ki naj bo enako ali vsaj primerljivo s plačilom osebnih asistentov. 

 Na fotografiji z leve: Janez Sušnik; Liljana Batič, Marjan Sedmak in Jera Grobelnik.


Vaši komentarji


© 2019 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media