Tretjina novih pokojnin odmerjena od najnižje osnove

Prihodki in odhodki pokojninskega zavoda so bili lani izravnani v višini 5,5 milijarde evrov, prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja pa je bilo povprečno 620.459 na mesec ali 0,5 odstotka več kot leto prej, izhaja iz poročila za lani, ki ga je sprejel svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).
Največji delež med prihodki so znašali prispevki za socialno varnosti, ki so predstavljali kar 81 odstotkov. Zavod je tudi zato iz državnega proračuna prejel 50,7 milijona evrov manj od načrtov. Državni proračun mu je tako nakazal 918,4 milijona evrov, je povedal generalni direktor Zpiz Marijan Papež. Delež obveznosti državnega proračuna je v skupnih prihodkih znašal 16,7 odstotka, kar je najnižji delež od leta 2000. Iz študentskega dela pa je bilo v pokojninsko blagajno vplačanih skoraj 62,6 milijona evrov.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katerimi so tudi starostne, je bilo lani povprečno 620.459 na mesec. To je 3160 prejemnikov ali 0,5 odstotka več kot leto prej. To je po Papeževih besedah tretja najnižja rast v zadnjih 29 letih. Samo starostnih upokojencev je bilo lani povprečno 451.499 na mesec, kar je v primerjavi z letom prej 1,4 odstotka več. To je višja rast kot v zadnjih štirih letih, vendar pa še vedno nižja od rasti, zabeleženih v obdobju od leta 1997 do 2014. Z dopolnjenimi 40 ali več leti pokojninske dobe se je lani starostno upokojilo kar 87,2 odstotka žensk. Med moškimi je ta delež znašal 72,6 odstotka. Njihova povprečna bruto pokojnina je znašala 849,92 evra in je bila za 1,8
odstotka višja v primerjavi s preteklim letom.
Ženske so decembra lani starostno pokojnino prejemale povprečno 24 let in 11 mesecev, kar je dva meseca več kot leto prej, moški pa 17 let in sedem mesecev, kar je pet mesecev manj kot leto prej.
Povprečna mesečna bruto starostna pokojnina,izplačana v obdobju januar-december 2019, je bila od primerljive v enakem obdobju leta 2018 višja za 3 odstotke in je znašala 662,97 evra, invalidska pokojnina za 2,8 odstotka in je znašala 510,80 evra, vdovska in družinska pokojnina pa za 2,7 odstotka in je znašala 412,74 evra. Povprečna bruto starostna pokojnina (brez uživalcev sorazmernega dela pokojnine in uživalcev delne pokojnine) je v letu 2019 znašala 745,88 evra, kar je za 3,2 odstotka več
v primerjavi z letom 2018.
Sicer pa je zavod po Papeževih besedah sredi lanskega leta vzpostavil enotni klicni center za podajanje informacij strankam po telefonu, poslovni procesi so že skoraj v celoti digitalizirani, lani pa so končali tudi projekt BiZPIZ EESSI, preko katerega so se slovenske institucije socialne varnosti vključile v elektronsko izmenjavo podatkov z institucijami drugih držav članic EU.
V razpravi pred sprejetjem poročila je predstavnik sindikatov v svetu Zdenko Lorber je dejal, da bi se morali resno ukvarjati s podatkom, da je kar tretjina novih pokojnin odmerjena od najnižje pokojninske osnove. Tudi generalni direktor Papež se je strinjal, da je "tu res treba nekaj narediti".Po Lorberjevem mnenju je glede na optimistične podatke iz besedila nekaj prostora tudi za to, da bi upokojenci dobili še tisti del pokojnin, za katerega so bili zaradi varčevalnih ukrepov v času krize prikrajšani. Če bi se pokojnine usklajevale po sistemskem zakonu, bi namreč dobili 5,6 odstotka več, je spomnil.
Predstavnica upokojencev Anka Tominšek pa je menila, da bi morali biti pri pripravi prihodnje pokojninske reforme pozorni na to, da se bodo popravila nesorazmerja v pokojninskem sistemu. Zagotovljena pokojnina za 40 let pokojninske dobe znaša po zadnji uskladitvi namreč le dobrih 550 evrov, je izpostavila.



