Ob okvari sluha je nujno čim hitreje ukrepati
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ob 3. marcu, svetovnem dnevu skrbi za sluh, opozarja, da število ljudi z okvaro sluha kljub napredku v zdravstvu narašča. Problem naglušnosti je v tem, da se v življenje prikrade postopoma, ukrepati pa je potrebno čim prej. Svetovni dan poteka pod naslovom: Sluh za življenje, ne dovoli, da te izguba sluha omeji.
"Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo," so v izjavi za javnost ob mednarodnem dnevu skrbi za sluh zapisali na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je leta 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov ljudi z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov!
Sodeč po zadnjih raziskavah, ima okvaro sluha vedno več ljudi, kar pa se pripisuje tudi daljši življenjski dobi. Problem naglušnosti pa je v tem, da se v življenje prikrade postopoma. Človek sluh namreč izgublja počasi in se na izgubo navaja ter jo najprej niti ne opazi. Pogosto se družinski člani pritožujejo, da so televizijski ali radijski aparati nastavljeni preglasno.
Kot opozarjajo na zvezi, prav zaradi postopnosti posameznik, posebno če je starejši, izgubo zanika. "Zato se o izgubi sluha pogosto ne želi poučiti, sčasoma začneta pešati spomin in koncentracija, zaradi sramu pa se osami," poudarjajo. Po podatkih zveze mine približno deset let, preden si posameznik prizna, da slabše sliši in potrebuje slušni aparat. Dva ali tri mesece nato traja, da se navadi na zvoke slušnega aparata in še tri do šest mesecev, da to kar sliši, tudi razume.
V primeru zapoznele uporabe slušnega aparata obstaja možnost, da osebi uporaba slušnega aparata ne bo koristila v taki meri, kot če bi ga uporabljal od začetka. Posebej pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in drugih otrokovih socialnih veščin.
Sluh se sicer lahko preveri tudi s posebno mobilno aplikacijo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) hearWHO. To je mogoče najti na spletni povezavi www.who.int/health-topics/hearing-loss/hearwho. V primeru, da na testu dobite manj kot 50 točk, je okvara sluha precej verjetna. Osebni zdravnik se odloči, ali mora posameznik obiskati specialista. V primeru, da slednji ugotovi okvaro sluha, osebi izda naročilnico za testni slušni aparat, s katero se nato lahko oglasi pri pogodbenem dobavitelju Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Na zvezi pa odsvetujejo nakup slušnih pripomočkov po spletu.
Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco, opozarjajo na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.