Skrb za starejše - česa ne smemo dovoliti v času epidemije
Združenje za dostojno starost Srebrna nit je na pristojne in javnost zopet naslovilo dolgo odprto pismo. V njem – kot že nekajkrat doslej - poudarjajo, da bi Slovenija nujno potrebovala samostojno ministrstvo za starejše, ki bi veliko hitreje, odločneje in učinkoviteje skrbelo za starejše, ter aktivnega varuha za starejše, ki bi preprečeval diskriminacijo, ki se dogaja ob epidemiji koronavirusa.
Prepoved obiskov vdomovih starejših občanov, ki ponekod traja že od konca februarja, je za nekatere starejše velik stres in se s tem težko spopadajo. Socialna izolacija ima lahko hude posledice na zdravje starejših, zlasti so v dani situaciji ogrožene osebe z demenco in nepokretni stanovalci, poudarja Biserka Marolt Meden, predsednica združenja. Obenem pa poziva direktorice in direktorje domov, da kljub omejitvi obiskov ob strokovni in etični presoji dopustijo vnaprej dogovorjen obisk stanovalca, zlasti umirajočih oseb.
Sorodniki stanovalcev opozarjajo, da imajo premalo informacij o stanju svojih bližnjih, da jih ne vidijo in z njimi nimajo nobenega ali zelo malo socialnega stika, je zapisala in zato predlaga, da naj vodstva domov vsa obvestila pogosteje objavljajo na svojih spletnih straneh kot eni od oblik komuniciranja s sorodniki. Kot dobre primere izpostavljajo spletne strani domov v Fužinah (Ljubljana), Črnomlju, Novem mestu, Kamniku, Ljubljani – Bežigrad, Doma ob Savinji Celje, v Ajdovščini. Nekateri domovi so vzpostavili komunikacijo s sorodniki s pomočjo sodobnih tehnologij. A le 60 od 102 zavodov se je odzvalo na pobud Telekoma, ki je domovom v brezplačno uporabo ponudil mobilne telefone, še piše v pismu.
Starejši pogrešajo stike s svojimi bližnjimi, pogrešajo sprehode v naravi, priboljške, toaletne potrebščine, baterije za slušne aparate, revije, križanke, ki so jim jih pred epidemijo prinašali sorodniki v domove. Zato v združenju pozdravljajo strokovna navodila ministrstva za zdravje, ki so jih prejeli domovi, da sorodniki lahko te predmete prinesejo v dom pod pogoji, ki jih je določila zdravstvena stroka. Pozivajo uprave domov, naj o tej možnosti obvestijo svojce. Naj pa ne upoštevajo priporočil, ki jih je pripravil Razširjen strokovni kolegij za družinsko medicino, dokler jih ne preuči epidemiolog ter strokovnjak s področja higiene, zdravstvene nege in prehrane. Te usmeritve namreč znižujejo standard telesne higiene, poenostavljajo obroke hrane in postavljajo nerealen standard osebja pri vseh, zlasti še nepokretnih stanovalcih, s čemer se v Srebrni niti ne strnjajo. Menijo še, da mora biti vsak starejši v domovih deležen osnovnih življenjskih aktivnosti, kot so osebna higiena, redno preoblačenje, pomoč pri gibanju, zagotavljanje ustrezne lege, pomoč pri izločanju in odvajanju, pogovor in obveščenost o razmerah. Če je le mogoče, naj se te dejavnosti odvijajo pri posameznikih v sobah, saj bodo nastale nepopravljive posledice na mobilnosti mnogih starejših.
V domovih starejših se trudijo, a imajo premalo kadra, premalo zaščitne opreme in premalo znanja o njihovi uporabi. To vse pa vpliva na učinkovito izvedbo ustrezne in varne izolacije okuženih stanovalcev, poudarja Biserka Marolt Meden v imenu združenja. Domovi ne smejo in ne morejo postati bolnišnice, ker za to nimajo ustreznih pogojev. Nujno potrebujejo zaščitno opremo in morajo dobiti kadrovske okrepitve strokovnjakov s posameznih področij in tudi prostovoljcev za druženje, pri čemer naj imajo prednost prostovoljci med zdravstvenimi in socialnimi delavci. Srebrna nit predlaga aktivacijo mladih zdravnikov ali tistih zdravnikov, ki so zaprli svoje ordinacije (zlasti koncesionarji) in so na čakanju doma. Morda bi lahko osebje iz kuhinj, ki so jih zaprli v vrtcih in šolah, prišlo na pomoč v domove starejših. Tudi tovrsten ukrep bi zelo pripomogel k boljšemu delovanju domov.
Ob koncu odrtega pisma se Srebrna nit zahvaljuje vsem, »ki se trudite v teh težkih dneh«. Predlagajo še, da dodatek in posebno nagrado za delo v težkih razmerah dobijo tudi zaposleni v oskrbi v domovih (za zdravstveno nego je poskrbljeno in gre iz blagajne ZZZS), a naj se ta dodatek - po njihovem je boljša plača do 200 % po priporočilih vlade) financira iz proračuna, ker tega stroška plač za oskrbo stanovalci ne bodo mogli plačati.
Združenje Srebrna nit še opozarja, da bi morali v dobrobit tistih starejših, ki bivajo doma, nujno okrepiti patronažno dejavnost z vso zaščitno opremo, "ker bomo le tako zmanjšali pritisk na bolnišnice. To velja tudi za koncesionarje".
