Pozivi za podaljšanje nakupovalnega časa za upokojence

3. april 2020

Med ukrepi za zajezitev širitve okužbe z novim koronavirusom je bilo zelo veliko burnih odzivov na časovno omejitev nakupov za upokojence. Številni menijo, da je odločitev o tem, da upokojenci nakupujejo živila le od 8. do 10. ure, neživljenjska, celo diskriminatorna. Zato je vlada prejela kar nekaj pozivov, naj ponovno preuči in spremeni odlok, da bi se časovni interval nakupovanja živil izključno za ranljive skupine podaljšal do 12. ure.

Med prvimi so se za podaljšanje časa za nakupe starejših in drugih občutljivih skupin zavzeli v združenju Srebrna nit. Vladi predlagajo naj bodo trgovine zanje odprte vsaj štiri ure, torej od 8. do 12. ure, za vse druge pa od 12. do 20. ure.  Ob tem so opozorili še, da »varnostniki in drugi, ki skrbijo za red ob vhodih s preverjanjem starosti ob vstopu v trgovino, kršijo pravico o varovanju osebnih in zdravstvenih podatkov.

Po mnenju Srebrne niti mora vlada tudi dokončno doreči, kako je z uporabo obraznih mask ob vstopu v trgovino, saj so si strokovna mnenja nasprotujoča. "Seznanjeni smo, da za starejše zahtevani nakup mask, ki jih ni na tržišču, strošek ni zanemarljiv, enako je z nabavo rokavic, zato jih to spravlja v dodatne stiske, tako finančne kot psihične. Skrajno nedopustno pa je, da starejši, ki ni vedel za te ukrepe, od daleč pride v trgovino in ga zavrnejo," so opozorili.

Tudi Zveza društev upokojencev Slovenije vladi predlaga, naj omejitev podaljša vsaj za dve uri, torej do 12. ure, ali pa naj imajo upokojenci možnost nakupovanja še v popoldanskem času. Predsednik zveze Janez Sušnik meni, »da smo starejši počasnejši in potrebujemo dalj časa za nakup kot tisti mlajši od nas. V dveh urah, ko so lahko istočasno v trgovini le tri osebe, je tako zelo malo možnosti, da če si deseti v vrsti pred trgovino, sploh prideš na vrsto in v tem časovnem okviru opraviš nakup.« Že tako imajo upokojenci težave z urejanjem vsakdanjih opravil, saj ne delujejo vsi bančni avtomati, v manjših krajih ni poštnih poslovalnic, so še opozorili.

Ob tem se Zdus strinja z ukrepom, da morajo biti starejši ljudje predvsem doma, a dodajajo, da se v mnogih primerih ne da izogniti obiska trgovin. "Vsi upokojenci niso v tako visoki starosti, da bi v teh zaostrenih razmerah, ko oskrba sloni predvsem na prostovoljcih, oteževali samooskrbo tistih mlajših, ki to ob upoštevanju zaščitnih ukrepov lahko storijo," so zapisali v sporočilu za javnost.

Za podaljšanje nakupovalnega časa starejšim in drugim ranljivim skupinam se zavzemajo tudi v uradih informacijske pooblaščenke in zagovornika načela enakosti. V praksi se je izkazalo, da je odmerjeni nakupovalni časa za skupino, ki predstavlja skupaj skoraj tretjino prebivalstva Slovenije, prekratek, je zapisal zagovornik načela enakosti Miha Lobnik. Zato je ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo priporočil, naj vladi predlaga spremembo odloka k podaljšanju nakupovalnega časa za starejše, nosečnice in invalide v času od 8. do 12. ure. Po oceni zagovornika imajo drugi prebivalci za nakupe živil do zaprtja trgovin še dovolj časa ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov, zlasti ohranjanja varnostne razdalje v trgovinah.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa vlado poziva, naj sicer dobronameren odlok o skrbi za zdravje posebej ranljivih skupin prebivalcev dopolni. Ni namreč pravno jasno, kako in kdo lahko preverja, ali posameznik sodi v eno od ranljivih skupin (npr. s preverjanjem starosti ob vstopu v trgovino, s preverjanjem datuma rojstva,  poizvedovanjem po diagnozah ljudi ), pri čemer gre v primeru obdelave podatkov v zvezi z zdravjem za t.i. posebne vrste osebnih podatkov (občutljivi osebni podatki), ki bi morali biti še posebej varovani. Zdaj to večinoma počnejo varnostniki na vhodu v trgovino, ne ve pa se, ali je to sploh njihova pravica oziroma dolžnost.  Ob tem je informacijska pooblaščenka poudarila, da imajo upokojenci in upokojenke, ki jim nakupovanje vzame več časa, težave s tem, da nakup izvedejo v kratkem časovnem obdobju dveh ur.

Od danes so lahko poleg prodajaln z živili, bencinskih servisov, lekarn in nekaterih drugih prodajaln odprte tudi vrtnarije, drevesnice in cvetličarne. Če posameznik vrtnarije, drevesnice ali cvetličarne nima v občini prebivališča, je dostop v drugo občino dovoljen, vendar le do najbližje tovrstne storitve po javni cesti ali javni poti. Dovoljena so tudi gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, hišah oz. stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki. Pri vseh teh dejavnostih je seveda  nujna tako dosledna uporaba tako zaščitne opreme (maske, rokavice) kot upoštevanje ohranjanja varne razdalje do drugih oseb. 


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media