Priprave na veliko noč

3. april 2020

Letos bomo največji krščanski praznik, veliko noč, praznovali le v svojih domovih. Kljub temu pa z mnogimi navadami in šegami naredimo vez s preteklostjo ter si tudi v osami pripravimo čim lepše praznovanje, nam želi bralka Zdenka Golub iz Podlehnika, ki je pripravila prispevek

Priprave na veliko noč se pričnejo že po pustu, s 40- dnevnim postom. Postni čas ne pomeni le odrekanja od mesne hrane, pač pa se v tem času duhovno pripravimo in se odpovemo predvsem svojim razvadam. To je čas za razmislek, čas za dobra dela.

Velikonočni čas se prične s cvetno nedeljo, ko po cerkvah blagoslavljajo zelenje (letos ga bomo kar sami doma). Vsaka pokrajina ima svoje značilnosti izdelovanja presmeca ali butare. Nato sledi teden, ko praznujemo Veliko tridnevje. Veliki četrtek je spomin na zadnjo večerjo.  Na veliki petek vsi zvonovi utihnejo. To je spomin na Jezusovo trpljenje, daritev in smrt na križu.  Velika sobota je namenjena tišini in premišljevanju ter molitvi ob Kristusovem grobu. Za velikonočni blagoslov jedil gospodinje pripravijo bogato obložene košare, v katerih ne sme manjkati šunka ali kakšno drugo prekajeno svinjsko meso, ki ponazarja Kristusovo telo;  potica, pečena v okroglem modelu, ponazarja njegovo trnovo krono; hren ponazarja žeblje, s katerimi je bil pribit na križ oziroma trpljenje; rdeče pobarvana jajca pa ponazarjajo njegove kaplje krvi ter novo življenje. Zvečer se blagoslavlja ogenj in sveče ter po vseh gričih zagorijo kresovi.

Velikonočna nedelja je največji krščanski praznik. Prične se z vstajenjsko procesijo pred prvo sv. mašo. Po njej pa se družina zbere pri zajtrku in šele takrat se smejo poskusiti dobrote iz košare. Ob velikonočnih praznikih je ljudsko prepričanje, da moraš pojesti  od 7 do 9 žegnov, da boš močan skozi vso leto.

Sledi bela nedelja. Včasih so deklice prišle k maši v belih oblačilih, doma pa jih je na mizi pričakal še del žegna, ki je ostal od velikonočne nedelje. Z binkoštno nedeljo pa velikonočni čas zaključi.

 Presmec ali butara

V soboto pred cvetno nedeljo se izdelujejo presmeci, butare ali kakorkoli jih že imenujemo. Vsebovati morajo od 7 do 12 vrst lesa: dren, mepriko, božje drevce, trto, pušpan, oljko, lesko ivo, bršljan, mačice, razno cvetje in vejice cvetočega sadnega drevja. Na cvetno nedeljo se vse zelenje blagoslovi, ponekod zaigrajo pasijon (pripoved o Kristusovem trpljenju). Ob prihodu domov se del presmeca zatakne v polja za dobro letino, odnese se v hlev za zdravo živino, vse ostalo pa se zatakne na podstrešju za tram, da bo varoval hišo pred ognjem in neurjem. Nekoč je veljalo prepričanje: ko se je bližalo neurje, so del presmeca sežgali, da bi jih obvaroval pred nesrečo.

 Za haloški presmec dodamo še šibe vinske trte, ki se narežejo že na god  sv. Vincencija in jih pustimo v vazi, ki  nato v toplih prostorih vzbrstijo. Dodajajo se tudi oljčne vejice, sadje, cvetje in trakovi. Zelenje zložimo v šopek in ga nato povežemo z vrvico, žico ali trakom.

Kako so jajčka barvale naše babice

Potrebujemo: jajca, cvetlice, trave, lističi, stara nogavica, vrvica, čebulni olupki.

Jajca obložimo s cvetovi in lističi. Povijemo  jih v nogavico. Položimo v lonec, v katerem je voda in čebulni olupki in vse skupaj kuhamo deset minut. Pustimo, da se jajca ohladijo, šele nato jih vzamemo iz nogavice. Jajca nato narahlo premažemo z mastjo in jih položimo v košarico.

 Podstavki za pisanice

 Presmeci, zelenje, pisanke nosijo v hišo srečo in blagoslov, dodamo še druge simbole, s katerimi si okrasimo stanovanje. Piščančki ponazarjajo novo življenje, zajček je mitološko bitje, ki prinaša srečo, jagnje pa je prastar, simbol pomladi in ima tudi v krščanstvu bogato simboliko.

Potrebujemo: embalaža v kateri kupimo jajca, barve, lepilno pištolo, tekoče lepilo, tempera barve, škarje, svinčnik, kolaž papir.

Iz embalaže izrežemo različne podstavke za jajca, ki jih pobarvamo. Posušene zlepimo. Iz kolaž papirja narežemo tanke trakove za travo.

 Besedilo in fotografije: Zdenka Golub


Vaši komentarji


© 2024 Zavod Vzajemnost, p. p. 134, 1001 Ljubljana, e-pošta: urednistvo@vzajemnost.si, telefonska številka 01 530 78 42

Vzajemnost najdete tudi na družabnih omrežjih Facebook | Twitter | dovod RSS

▲ Na vrh strani | Domov | Klub ugodnosti | O nas | Oglaševanje | Pogoji rabe, zasebnost in piškotki | Pravila nagradne igre

revija Vzajemnost in te spletne strani nastajajo z uredniškim sistemom podjetja (T)media