Podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam (dopolnjeno)
V ospredju letošnjega svetovnega dneva zdravja (7. april) je podpora medicinskim sestram, zdravstvenim tehnikom in babicam pri njihovem delu. Ob spopadanju z epidemijo novega koronavirusa pa je v ospredju predvsem izražanje hvaležnosti za njihovo požrtvovalno delo. Svetovna zdravstvena organizacija je leto 2020 (še pred epidemijo) razglasila za mednarodno leto medicinskih sester in babic zaradi njihove ključne vloge pri varovanju in ohranjanju zdravja. Obenem pa se spominjamo 200-letnice rojstva Florence Nightingale, utemeljiteljice sodobne medicinske nege.
Zdravje spada med tiste dejavnike, od katerih je v največji meri odvisno naše zadovoljstvo z življenjem. Po podatkih statističnega urada za leto 2018 ocenjuje svoje splošno zdravstveno stanje kot zelo dobro ali dobro povprečno sedem prebivalcev EU-28 od desetih (starih 16 ali več let). Delež takih prebivalcev je po omenjenih podatkih najvišji na Irskem (84,2 %), najnižji pa v Litvi (44 %) in Latviji (46,9 %). V Sloveniji je bilo s svojim zdravstvenim stanjem zelo zadovoljnih 65,4 odstotkov vprašanih.
Ključne pri varovanju in ohranjanju zdravja
Po podatkih SZO medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice predstavljajo dobro polovico celotnega zdravstvenega osebja po vsem svetu. Že od nekdaj so za šibke člane v družini oz. skupnosti pretežno skrbele ženske. Zato se je tudi sam poklic medicinske sestre razvijal iz prakse žensk, ki so sprva povsem intuitivno iskale rešitve za različne zdravstvene težave svojih bližnjih. Organizirano učenje nege obolelih se je na stari celini pričelo nekje po letu 500, ko so za šibke skrbeli moški menihi in nune. Eden prvih bolj znanih redov, ki se je posebej posvečal prav zdravstveni negi, je bil red sester Sv. Avguština v Parizu okoli leta 650. Najbolj zaslužna za začetek moderne zdravstvene nege pa je Angležinja Florence Nightingale, humanistka in medicinska sestra v času Krimske vojne sredi 19. stoletja. Maja bo minilo 200 let od njenega rojstva, velja pa za (bila je Angležinja, čeprav rojena v Firencah, 12. maja 1820). Vpeljala je prvo formalno izobraževanje za medicinske sestre ter s tem postavila podlago za razvoj zdravstvene nege kot stroke in mejnik v poklicu medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic.
Izvajalci zdravstvene in babiške nege so temelj vsakega zdravstvenega sistema in predstavljajo najštevilčnejšo poklicno skupino v zdravstvu. Imajo ključno vlogo pri varovanju in ohranjanju zdravja ljudi po vsem svetu. To se kaže tudi v teh težkih časih, ki smo jim priča zaradi epidemije koronavirusa, ko so izvajalci zdravstvene in babiške nege skupaj z ostalimi delavci v zdravstvu v prvih bojnih vrstah, ob svetovnem dnevu zdravja sporoča Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije. Krovna organizacija se vsem zdravstvenim delavcem zahvaljuje za izjemen trud, požrtvovalnost in neizmerno energijo, ki jih vlagajo v obvladovanje razmer in v zdravstveno oskrbo obolelih s koronavirusom. »Ta plemenit poklic je v samostojni Sloveniji postal žal podcenjen in deficitaren. A je poklic, kjer denar ne odtehta težkih pogojev dela, v katerem smo ljudje s čutom za pomoč in empatijo, poklic, ki je po mojem prepričanju najlepši na svetu,« je dodala Monika Ažman, predsednica Zbornice-Zveze.
Medicinske sestre, zdravstveni tehniki in babice so eden izmed nosilnih stebrov skrbi za zdravje vseh starostnih skupin prebivalstva, tako na področju preventive kot kurative, pa poudarjajo na Nacinalnem inštitutu za varovanje zdravja (NIJZ). Skozi zgodovino so ključno prispevale k marsikateremu mejniku na področju zdravja, med drugim k izkoreninjenju bolezni črnih koz in k občutnemu zmanjšanju stopnje smrtnosti mater in novorojenčkov pri porodih. Največkrat so prve, v številnih državah po svetu pa tudi edine, ki poskrbijo za obolele ljudi, saj zdravstvena služba ni povsod tako dobro organizirana kot pri nas.
Kljub njihovi nepogrešljivosti v zdravstvu so pogosto spregledane in podcenjene. Zaradi vseh potreb, zlasti pa v kriznih razmerah, kakršne predstavlja aktualna pandemija COVID-19, so tudi preobremenjene.
Naslednice Angele Boškin
V slovenskem zdravstvu je –po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje iz leta 2018 - zaposlenih več kot 21.000 medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov. Konkretno gre za 7.104 medicinske sestre (od tega 57,4 % v bolnišnicah), 245 diplomiranih babic ter 13.927 zdravstvenih tehnikov s srednješolsko izobrazbo.
Za »slovensko Florence« velja Angela Boškin, prva šolana medicinska sestra v Sloveniji. Izobraževanje je zaključila na prvi šoli za socialno-skrbstveno delo na Dunaju leta 1918. Leta 1919 je bila z dekretom imenovana kot prva »skrbstvena sestra« pri nas. Zaslužna je za ustanovitev prve posvetovalnice za matere in dojenčke v takratni novi državi. Posvetovalnica je delovala na Jesenicah, kjer je Boškinova svojo kariero tudi začela, model posvetovalnice pa se je kmalu razširil po vsej državi. V Sloveniji imamo danes že preko 21.000 medicinskih sester, zdravstvenih tehnikov in babic. Vendar potrebe po njih še vedno naraščajo, še posebej po visoko izobraženih specialistih zdravstvene in babiške nege. Po številu medicinskih sester (brez zdravstvenih tehnikov in babic) na 100.000 prebivalcev je Slovenija šele na štirinajstem mestu od sedemnajstih primerjanih držav v Evropski uniji.
