Zemlja potrebuje pozornost vsa dan
Današnji 22. april je svetovni dan Zemlje. Letos ga obeležujemo že petdesetič, posvečen pa je podnebnim spremembam, ki predstavlja največji izziv za prihodnost človeštva. Običajno so ob tem dnevu po vsem svetu potekali shodi, čistilne akcije, izobraževalni dogodki ... Letos pa so se okoljevarstveniki zatekli k drugačnim akcijam za spodbujanje zaščite okolja - prek aplikacij, spletnih seminarjev in digitalnih kampanj.
Ena od takih pobud je Izziv za Zemljo, v katerem bodo prebivalci po vsem svetu na pobudo Earth Day Network prek mobilne aplikacije zbirali podatke o stanju okolja v svoji okolici, denimo o kakovosti zraka in onesnaževanju okolja s plastiko. Obiskovalcem svoje spletne strani pa so ponudili izračun svojega "prehranskega odtisa", torej okoljskih posledic, povezanih s pridelavo, transportom, pakiranjem in skladiščenjem hrane, ki jo uživajo.
Namesto velikih čistilnih akcij pa tokrat ljudi vabijo, da se lotijo "individualne čistilne akcije" in ob upoštevanju vseh varnostnih priporočil poberejo smeti iz svoje okolice. Tako akcijo lahko posamezniki prijavijo na spletni strani svetovnega dneva Zemlje in glas o njej razširijo prek spletnih družbenih omrežij.
Svetovni dan Zemlje v Sloveniji
Za dostojno življenje znotraj planetarnih omejitev bodo potrebne širše in celostne družbeno-ekonomske spremembe pa tudi koreniti posegi v vse pore našega življenja in premislek o vrednotah, opozarjajo v društvu za sonaraven razvoj Focus. Pripravili so posebno voščilnico, s katero želijo spomniti, kako lahko vsak izmed nas pomaga spremeniti odnos do okolja.
Na ministrstvu za okolje in prostor poudarili, da so podnebne spremembe "eden največjih izzivov za prihodnost človeštva in sisteme podpore življenja, zaradi katerih je naš svet primeren za bivanje".
Pri blaženju podnebnih sprememb je pomemben zaveznik ohranjena narava, zato na ministrstvu spodbujajo krožno gospodarstvo, poudarjajo pomen in ohranjanje gozdov, travišč in mokrišč, varujejo zaščitena območja Natura 2000, skrbijo za varstvo divjih opraševalcev in svarijo pred invazivnimi tujerodnimi vrstami rastlin in živali. Slovenija se je tudi pridružila skupni pobudi 13 držav EU za ozelenitev gospodarstva po pandemiji koronavirusa.
Na kmetijskem ministrstvu so spomnili, da je eden pomembnejših ukrepov prilagajanja na podnebne spremembe namakanje - ministrstvo letno izda odločbe za uvajanje namakanja v povprečju na okoli 300 hektarjev kmetijskih zemljišč, želeli pa bi si jih še precej več. V programskem obdobju programa razvoja podeželja 2014-2020 je za izgradnjo in tehnološke posodobitve namakalnih sistemov namenjenih skoraj 15 milijonov evrov.
Na vnos in širjenje tujerodnih vrst so ob dnevu Zemlje opozorili partnerji v projektu Life Artemis. Med drugim so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline. "Če želite narediti nekaj dobrega za naravo, se odpovejte gojenju (potencialno) invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestite z drugimi okrasnimi vrstami," so pozvali.
V zbornici komunalnega gospodarstva pa so pripravili akcijo Bodi junak, ne zamenjaj školjke za smetnjak, s katero pozivajo k odgovornemu ravnanju. Za saniranje škode zaradi neustreznega metanja odpadkov v straniščne školjke vsako leto na nacionalni ravni nastane za več kot 3,5 milijona evrov dodatnih stroškov, so navedli.
Kljub epidemiji koronavirusa poteka največja spomladanska akcija obnove gozdov s sajenjem sadik gozdnih drevesnih vrst v zadnjih 10 letih. Posadili naj bi 1.300.000 sadik in tako nadomestili
v naravnih ujmah poškodovane površine gozdov. Obenem Zavod za gozdove Slovenije svetuje lastnikom, naj aktvno gospodarijo s svojimi gozdovi: naj jih redno obiskujejo in jih pregledujejo, predvsem pa so pozorni na znake napada podlubnikov (podlubniki tudi letos že rojijo!) in drugih škodljivih organizmov. Obiskovalce in sprehajalce pa opozarjajo na pravila gozdnega bontona in jih spodbujajo, naj se udeležujejo akcij čiščenja, obnove in nege gozdov ter širijo informacije o pomenu gozdov, ki jih pripravljajo številne gozdarske in okoljske organizacije.
V Mestni občini Maribor so občane povabili, da danes med sprehodi v naravi v bližini svojih domov izvedejo individualne čistilne akcije.
V Mestni občini Velenje pa zaposleni v občinski upravi, ki večinoma delajo od doma ali so na čakanju vsak dan čistijo ob državnih cestah, sprehajalnih poteh, okoli jezer in podobno.