Epidemija vpliva na prehranjevalne navade prebivalcev
Inštitut za nutricionistiko je v okviru mednarodne raziskave Food-Covid-19 konec aprila izvedel obsežno raziskavo o vplivu epidemije na prehranjevalne navade. Prvi izsledki raziskave kažejo, da so gospodinjstva v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj uporabljala večje trgovine, medtem ko se je znatno povečal obseg naročanja živil na dom. Sprememba je bila še posebej značilna na podeželju, kjer je bila pred epidemijo uporaba spletnih trgovin bistveno nižja, kot v mestnem okolju.
Pri preskrbi s hrano smo bolj uporabljali živilske prodajalne, ki so bližje domu, prav so prišli tudi lokalni ponudniki. Omenjene spremembe so bile prav tako bolj značilne na podeželju, kot v mestih. Do opaznih sprememb je prišlo tudi pri pogostosti in načrtovanju nakupovanja živil. Medtem ko smo Slovenci pred epidemijo živila večinoma nakupovali večkrat tedensko, je postalo nakupovanje hrane v času epidemije bolj skrbno načrtovana aktivnost s pomočjo nakupovalnega seznama – pretežno na tedenski ravni ali celo še manj pogosto. Gospodinjstva so povečala zaloge hrane, kar je na eni strani posledica izražene skrbi pred nezadostno preskrbo s hrano, na drugi strani pa tudi skrbi, povezane s tveganjem, da bi se pri nakupovanju živil lahko okužili. Tudi poraba živil in priprava obrokov je v gospodinjstvih bolj načrtovana, večji pomen je dobil način priprave obrokov in hrana nasploh, hkrati se je povečalo se je tudi zanimanje za samo-pridelavo hrane.
Rezultati raziskave nakazujejo, da bo imela na nekaterih področjih epidemija lahko dolgoročnejše posledice na način preskrbe s hrano in na prehranske navade prebivalcev Slovenije. Ob tem prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko pravi: »Ob vseh negativnih posledicah epidemije bi bilo nekatere spremembe na področju prehranjevanja koristno ohraniti, saj ima to lahko pomemben prispevek za zdravje ljudi in planeta. Bolj načrtovani nakupi hrane lajšajo pripravo hrane v gospodinjstvih, pri čemer želimo spodbujati predvsem pripravo hrane iz nepredelanih živil. Pomembno je tudi, da bi spremembe vodile v smer bolj trajnostne oskrbe s hrano ter da bi se še zmanjšala količina zavržene hrane. Izpostaviti velja tudi krepitev s hrano povezanih vrednot pri mlajših generacijah, saj so se mnogi v danih razmerah srečali z bistveno večjim obsegom priprave hrane v domačih gospodinjstvih.«
Raziskava Food-Covid-19 poteka hkrati v številnih državah z uporabo primerljivih metod. Anketa je dostopna v slovenskem jeziku na naslovu https://www.food-covid-19.org/.
