Priložnosti za oddih ne gre zamuditi
Turistični boni so priložnost, da si nekoliko oddiha privoščijo tudi tisti, ki na počitnice sicer ne hodijo ali si jih ne morejo privoščiti. Po podatkih Finančne uprave RS (FURS) jih je v mesecu dni izkoristilo približno pet odstotkov upravičencev, unovčili pa so jih v vrednosti dobrih dvajset milijonov evrov.
Do 19. julija je tako bone unovčilo 130.000 upravičencev, okoli 40 odstotkov jih je izkoristilo v več delih. Najpogosteje so jih uporabili za krajši oddih na Obali (Portorož, Izola), na Gorenjskem (zlasti v Kranjski Gori) in v Posočju, pogosto so bile obiskane tudi terme v Moravskih Toplicah in Podčetrtku. Kar precej državljanov (po podatkih Fursa je njihova povprečna starost 63,5 leta) je svoj bon preneslo na drugega upravičenca, torej najbližjega sorodnika.
Vsak trenutek je potrebno izkoristiti
Vendar pa je dobro, da si tudi starejši privoščijo kakšen dan v drugačnem okolju, in s kančkom iznajdljivosti, predvsem pa dobre volje se lahko na krajši oddih odpravi tudi skupina stanovalcev doma za starejše občane. Tako kot so to storili v Centru starejših DEOS Notranje Gorice. Petnajst stanovalcev je skupaj s petimi zaposlenimi preživelo dva krasna dneva v Rogaški Slatini.
Dobro razpoloženi dopustniki.
Kot je povedala Ana Petrič, direktorica centra starejših, so bili v Grand hotelu Donat superior zelo ustrežljivi. Po predhodnem dogovoru so bili v ceno vključeni vsi obroki, prevoz ter živa glasba za popestritev večernega druženja. Stanovalci so dobili vsak svojo sobo s prostorno kopalnico in balkonom. Ker so bili v hotelu prvi gostje, so imeli na voljo celotno nadstropje, torej zagotovljeno mirno in varno bivanje.
Pobuda za kratke počitnice je prišla s strani stanovalcev, pravi direktorica. »Po prvem sestanku se jih je prijavilo okoli 30. Potem je bilo veliko govora o novih okužbah in jih je ostalo 15, vendar smo ugotovili, da je to kar primerno število, da lahko dejansko zagotoviš pomoč in varnost.« Še posebej zato, ker jih precej uporablja rolator ali palico za oporo pri hoji, dva stanovalca pa sta na invalidskem vozičku. Ker na bazen niso smeli s temi pripomočki, so jim pomagali Nejc, Jan, Barbara, Kaja in Ana. »Ugotovili smo, da so nekateri kar pozabili, kako se plava, vendar smo jih ponovno naučili. S seboj smo vzeli tudi stanovalko z napredovalo demenco in ji posvetili še malo več pozornosti.«
Dopustniki so si bivanje organizirali po svojih željah, z veseljem so obujali spomine na letovanja v preteklih letih in mladostne dogodivščine. Predvsem pa so uživali. Na vprašanje, kaj so počeli, se Ana Petrič, nasmeje »Česa nismo počeli! Kopali smo se, se sprehajali, telovadili, plesali, poslušali glasbo, jedli in pili po želji, naredili nekaj lumparij in kar je najbolj pomembno, uživali in se veliko smejali. Igrali smo tudi biljard, naredili celo nekaj spornega, ne smem povedati kaj, a pomembno je, da smo nazaj prišli zadovoljni.«
Priložnost za sprostitev v vodi ...
... in za klepet ob pijači.
Ker so bili z dvodnevnim letovanjem zadovoljni tako stanovalci kot zaposleni, že zbirajo predloge, da bi podoben izlet ponovili. »Neprecenljivi so občutki, ko ti stanovalec zaupa, da so to njegovi zadnji žarki življenja; ko ugotoviš, da je stanovalka nazadnje plavala leta 1995; ko naučiš ponovno plavati skupinico, ki si ni predstavljala, da bo to še kdaj počela; ko narediš dobro zabavo in v plesu odrine invalidski voziček oseba, ki sicer brez njega ne more ... In vse to z malo dobre volje in pripravljenosti. Ja, zagotovo bomo take počitnice še ponovili. Življenje je prekratko in prav vsak trenutek je potrebno izkoristiti," pravi Ana Petrič, ki tudi sicer izkoristi vsako priložnost, da stanovalcem popestri bivanje v centru starejših.
