Kaj lahko storimo za boljši imunski sistem?
Pri virusnih obolenjih, kot sta na primer gripa in prehlad, pa tudi nova koronavirusna bolezen, za katera nimamo zdravila, se moramo za uspešno in čim krajše prebolevanje bolezni zanesti na svoj imunski sistem. Kako močno in za kako dolgo nas bo virus položil v posteljo, je odvisno od mnogo dejavnikov, pa tudi od tega, v kako dobrem stanju je naš imunski sistem. Koristne in verodostojne informacije za ustrezno prehrano najdemo na portalu www.prehrana.si.
Imunski sistem oziroma obrambni sistem našega telesa je zapleten mehanizem, ki nas brani pred škodljivimi organizmi (bakterijami, virusi, glivicami, paraziti), ki bi utegnili povzročiti različna bolezenska stanja. Celice našega imunskega sistema so ves čas na delu in iščejo morebitne vsiljivce, ki jih nato uničijo. Naša imunska odpornost je odvisna od t.i. prirojene in od pridobljene imunosti. Pridobljeni imunosti se lahko zahvalimo, da proti nekaterim prebolelim virusom ostanemo odporni vse življenje.
Vpliv prehrane na imunski sistem
S prehrano lahko naš imunski sistem podpremo predvsem z uživanjem večjih količin čim bolj raznolike zelenjave, sadja, oreškov ter živil, bogatih z omega-3 maščobnimi kislinami. Po drugi strani poskusimo omejiti količino nasičenih maščobnih kislin, saj le-te v telesu pospešujejo vnetne procese.
Poleg makrohranil, ki vplivajo na delovanje imunskega sistema, imajo izredno pomembno vlogo tudi številni vitamini in minerali, ki so sestavni del celic imunskega sistema in imajo t.i. imunomodulatorni učinek. Naslednja mikrohranila dokazano sodelujejo pri vzdrževanju zdravega imunskega sistema:
- Vitamin A (jetra, sladek krompir, buče, korenje, ohrovt, špinača)
- Vitamin D (sonce med majem in oktobrom, ribe, jajca, obogatena živila)
- Vitamin E (mandlji, špinača, sončnična semena, sladek krompir, avokado)
- Vitamin C (paprika, kivi, pomaranče, brokoli, jagode)
- Vitamin B6 (čičerika, ribe, jetra, pistacije, avokado, piščančje meso, sončnična semena, sezam)
- Folna kislina ali B9 (leča, fižol, zelena listnata zelenjava, šparglji, avokado, brokoli, buče)
- Baker (leča, sončnična semena, mandlji, kakav)
- Cink (bučna semena, govedina, čičerika, jogurt, kakav, indijski oreški)
- Selen (brazilski oreški, ribe, govedina, perutnina, jajca)
- Železo (jetra, govedina, leča, kakav, špinača, sardine, črni fižol, pistacije)