Zmanjšanje socialnih stikov vodi v poslabšanje demence
Med epidemijo koronavirusa so družine oseb z demenco in tisti, ki v začetni fazi bolezni živijo sami doma, v še večjih stiskah. Zmanjšanje socialnih stikov je pri osebah s kognitivnim upadom ali demenco povzročilo poslabšanje zdravstvenega stanja ter počutja, so poudarili na novinarski konferenci društva Spominčica.
Predsednica društva Spominčica Štefanija L. Zlobec je izpostavila, da nenadna ustavitev obiskov in socialnih stikov lahko privede do izolacije, zmede, dezorientacije in poslabšanja stanja oseb z demenco. Zato so pripravili letake, organizirajo spletne dogodke, okrepili so tudi svetovalni telefon.
Ljudje smo socialna bitja in potrebujemo bližino drug drugega, je izpostavil nevrolog Zvezdan Pirtošek. Že pred epidemijo so raziskave pokazale, da je okoli sedem odstotkov Evropejcev izjemno osamljenih. Ti sorodnike ali prijatelje srečajo zgolj enkrat letno, je navedel. V socialni izolaciji in ob fizični neaktivnosti ljudje med drugim slabše spijo, poglablja se depresija, zviša se krvni tlak, pojavljajo pa se lahko tudi vnetja v možganih, je naštel. Ob osamljenosti so najbolj ranljive strukture v možganih, povezane z učenjem in spominom, čustveni del možganov in del, ki dojema, kako sposobni smo odločati.
Osamljenost poveča možnost za kognitiven upad za okoli 20 odstotkov. Slabši socialni odnosi pa povečajo možnost za srčne bolezni in možgansko kap za 30 odstotkov, je poudaril nevrolog. Dodal je, da so slabšanje simptomov bolnikov z demenco opazili tudi s sodelavci na svetovalnem telefonu.
Pandemija na miselne sposobnosti vpliva na več načinov, bolezen pa tudi pusti v možganih fizične poškodbe, je še povedal Pirtošek. "Nimamo še podatkov, kakšna bo škoda v možganih. Bojim se, da bo večja, kot si predstavljamo," je dodal. Pozval je k posebni skrbi za otroke in starejše, ki stike bolj nujno potrebujejo.
V zadnjem času v triažni in dežurni ambulanti Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana beležijo izrazit porast starostnikov, zlasti tistih z demenco, ki potrebujejo nujen sprejem v bolnišnico, ker je njihovo telesno ali psihično tako poslabšano, da bi bili v domačem okolju ogroženi, je opozorila vodja enote za gerontopsihiatrijo Polona Rus Prelog. Gre predvsem za starostnike z demenco, hitrim poslabšanjem demence ali pridruženo vedenjsko in psihično simptomatiko, pa tudi tiste z drugimi duševnimi težavami.
V stiski pa so tudi negovalci, ki skrbijo za svojce, je spomnila Rus Prelogova. Pojavlja se tesnoba, opažajo pa tudi odvisnosti in posttravmatsko stresno motnjo. Negovalcem je sporočila, naj poskrbijo tudi za svoje dobro počutje. Predlaga, naj spremljajo svoje počutje, gredo na sprehod ali poslušajo glasbo, počivajo in ostanejo v stiku z bližnjimi.
K posebni pozornosti za starejše pa je pozvala tudi vodja pro bono ambulante Vida Drame Orožim. "Treba se je zavedati, da bomo hitro vsi na njihovem mestu," je povedala.
Varuhinja bolnikovih pravic Lidija Breznik pa je opozorila na dilemo, ko svojci v domovih ne morejo skrbeti za družinske člane, v vlogi prostovoljca pa v dom lahko vstopijo. Govorniki so se strinjali, da bi svojci lahko nekoliko zmanjšali obremenitve v domovih in da je treba primere presojati lokalno. Zvezdan Pirtošek je predlagal, da se tudi svojcem ponudi izobraževanje o higienskih ukrepih.