Presejalni pregledi Zora, Dora in Svit potekajo nemoteno
S presejalnimi programi, ki potekajo med zdravimi ljudmi, lahko odkrijejo predrakave ali zgodnje rakave spremembe, še preden se pojavijo simptomi ali znaki bolezni. Na ta način zmanjšajo število novih primerov raka, kot tudi umrljivost. Zato je pomembno, da se na vabilo na pregled v teh programih odzovemo, kar velja tudi v času epidemije covida-19, poudarja zdravstvena stroka. Cilj programov je, da v določenem časovnem intervalu pregledajo vsaj 70 odstotkov vse ciljne skupine. Epidemija je na začetku zavrla izvajanje teh programov, a so v kasnejših mesecih zamude nadoknadili.
V Sloveniji delujejo trije presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka: Zora (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb materničnega vratu), Dora (zgodnje odkrivanje raka dojk) in Svit (zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in zgodnejših oblik raka na debelem črevesu in danki).
Ženske, ki hodijo na presejalne preglede v okviru programa Zora, imajo kar 70 do 90 odstotkov manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolele za rakom materničnega vratu, prav tako ženske, ki so bile cepljene proti HPV še pred prvo okužbo, je dejala vodja programa Urška Ivanuš. Ženske, ki so cepljene in se redno udeležujejo presejalnih pregledov, bodo izjemno, izjemno redko zbolevale.
V programu Dora je po besedah vodje programa Kristijane Hertl udeležba v povprečju 74-odstotna, na kar so zelo ponosni. Dora deluje 13 let, od leta 2018 po celi Sloveniji, v tem času pa so naredili skoraj 600.000 mamografij in odkrili precej preko 3000 rakov. "Če je rak odkrit v začetni fazi, ko je omejen samo na dojko, je potrebno zdravljenje manj obsežno, v največ primerih odstranitev cele dojke ni potrebna, manj obsežno je tudi sistemsko zdravljenje. Posledično je veliko hitrejše okrevanje, boljše preživetje in zmanjšanje umrljivosti," je izpostavila.
Predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana Borut Štabuc pa je poudaril, da sodelovanje v programu Svit zmanjšuje zbolevnost za rakom debelega črevesa in danke, pa tudi umrljivost. Izboljšuje tudi kakovost življenja bolnikov, saj približno 40 odstotkov vseh rakov odkrijejo v zgodnji fazi, ko je mogoče le endoskopsko zdravljenje. Po njegovih besedah je bil rak debelega črevesa in danke leta 2010 na drugem mestu po pojavnosti, leta 2017 že na petem mestu.
Kot pa opozarjajo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) se vabilu v program Svit še vedno ne odzove vsaka tretja oseba. Med neodzivnimi je za deset odstotkov več moških, zlasti v starostni skupini med 50. in 54. letom. Pri ženskah pa se najslabše odzivajo ženske stare 70 let ali več. Pri tem zdravniki opominjajo, da z odzivanjem na testiranje redno vsaki dve leti, zelo povečamo možnost, da morebitno bolezen še pravočasno zaznamo in jo uspešno odstranimo.
