Ob zaznavi nasilja je treba takoj ukrepati
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o nasilju nad starejšimi v društvu Humanitarček poudarjajo, da si nihče ne zasluži nasilnega vedenja od drugih. Ker predvsem starostniki o tem ne zmorejo spregovoriti, je pomembno, da govorimo mi. Njihovemu pozivu se pridružuje varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki meni, da so starejši ena najbolj ranljivih skupin, ki je mnogokrat spregledana in preslišana. Na pojav nasilja moramo biti pozorni ves čas in ukrepati, če ga zaznamo, je opozoril Svetina in pozval k pozitivnemu odnosu do staranja. Ob tem je izpostavil, da nobena okoliščina ni in ne sme biti opravičilo za nasilno dejanje.
Najbolj očitni so sicer znaki fizičnega nasilja, pogoste so psihične in čustvene zlorabe, ekonomsko izkoriščanje in različne oblike zanemarjanja, tudi spolne zlorabe niso redke. Starejši namreč o tem, da doživljajo nasilje s strani lastnih otrok, vnukov, drugih sorodnikov ali pa s strani negovalcev, zaposlenih v zdravstvu in socialnem varstvu, zelo težko spregovorijo. Pogosto se sramujejo svojega stanja in se bojijo, da bo po razkritju problema še huje, saj so neposredno odvisne od povzročiteljev nasilja. Kaznivih dejanj nasilja nad starejšimi je po podatkih policije približno 5000 na leto, njihovo število pa se vsako leto zviša za približno 300. Kar 90 odstotkov povzročenega nasilja nad starostniki je nehotenega, so še navedli v društvu Humanitarček.
Po podatkih Inštituta Antona Trstenjaka je 7,4 odstotka starejših od 50 let nasilje že doživelo, razmerje med moškimi in ženskami je 3:1. Rezultati raziskave so tudi pokazali, da je bilo največ žrtev starejših od 75 let, večina je bila žensk, so navedli v društvu. Glavni vzroki za nasilje pa so bili telesna nemoč starostnika in pomanjkanje socialnih stikov ter odvisnost od povzročitelja.
Tudi izvajalci zdravstvene nege, zlasti patronažne sestre, se pri svojem delu pogosto srečujejo s problematiko nasilja nad starejšimi, ki je med epidemijo dobilo nove razsežnosti. Zaprtost starejših v njihove domove in v domove starejših, slabša dostopnost do zdravstvene obravnave, osamljenost in pomanjkanje socialnih stikov so dodatno poslabšali tako telesno kot duševno zdravje starejših. Vse to prispeva k zapuščenosti, osamljenosti in diskriminaciji starejših, k pojavu sovraštva do njih in celo k izvajanju neposrednega nasilja nad njimi, opozarja delovna skupina za nenasilje, ki že dvajset let deluje v okviru Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije.
