September, mesec krvnih bolezni
V Sloveniji vsako leto zaznamo več bolnikov s krvnimi boleznimi. Simptomi teh bolezni so težko prepoznavni in se pojavljajo v vseh starostnih obdobjih, zato jih je pomembno odkriti dovolj zgodaj, je glavno opozorilo kampanje, ki so jo v septembru zastavili v Društvu bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije in Slovenskem združenju bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, ob strokovni podpori hematologov in onkologov.
Od dolgotrajni hudi utrujenosti in slabem počutju, pogostih okužbah, še posebej pa, če se pojavljajo še spontane krvavitve, obiščimo zdravnika in ga prosimo, da opravi pregled krvi. Preprosta krvna slika, ki jo lahko opravijo v laboratoriju vsakega zdravstvenega doma, namreč omogoča hitro diagnosticiranje različnih krvnih bolezni. Hematologi ob tem poudarjajo, da obravnavajo in zdravijo bolnike tudi v času epidemioloških omejitev. Opozarjajo pa, da številni bolniki v hematološke in onkološke ambulante pridejo (pre)pozno (z že zelo razširjeno boleznijo) zaradi pogosto oteženega dostopa do družinskih ambulant.
V septembru, mesecu krvnih bolezni, je poudarek predvsem na redkih krvnih boleznih in pomen njihovega zgodnjega odkritja. Tako je 9. september svetovni dan mieloproliferativnih novotvorb (MPN: skupina redkih kroničnih krvnih rakavih bolezni, pri katerih bolnikov kostni mozeg ne deluje pravilno); 22. september je svetovni dan kronične mieloične levkemije (KML: nastaja preveč bolezensko spremenjenih belih krvničk); teden od 20. do 24. septembra pa bo posvečen ozaveščanju o imunski trombocitopeniji (ITP, ki je najpogostejša pridobljena motnja v strjevanju krvi). Za temi tremi boleznimi v Sloveniji vsako leto zboli od 218 do 276 ljudi. V septembru obeležujemo še svetovni dan ozaveščanja o limfomu (15. september) in svetovni dan darovalcev kostnega mozga (tretja sobota v septembru, letos 18. septembra).
