Revščina v družbi blaginje ni dopustna
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pred dnevom boja proti revščini, 17. oktobrom, poudarja, da revščina v družbi blaginje ni dopustna. "Sledimo ustavnim načelom socialne države in strukturno omilimo družbeno neenakost ter tudi za tiste na robu naredimo prostor ob sicer družbeno bogati mizi," je pozval.
"Revščina je zanikanje ekonomskih, socialnih in kulturnih človekovih pravic," poudarja. "Je kompleksen problem, za odpravo katerega potrebujemo vizijo in celostno strategijo. Ta mora temeljiti na človekovih pravicah, slediti mora trajnostnemu razvoju in skladna mora biti z mednarodnimi sporazumi, h katerim je Slovenija zavezana." Zaradi epidemije covida-19 se je po njegovih besedah tveganje revščine povečalo tudi za nekatere, ki so se pred epidemijo še lahko preživljali s svojim delom. Skrbijo ga napovedi o dvigu cen energentov, ki za vsakega uporabnika pomeni določen strošek. Odločevalce zato poziva k sprejetju ustreznih ukrepov, da bi preprečili morebitno energetsko revščino in poslabšanje položaja ljudi, ki že zdaj živijo na robu.
S skrbjo za dostojno življenje prebivalcev in njihovo vključenost v družbo se po njegovih besedah zmanjšujejo tudi tveganja za družbeno odklonske pojave, denimo alkoholizem, odvisnost od prepovedanih drog, samomore, nasilje in drugo kriminaliteto. "Skrb za dostojno in zdravo življenje posameznika je tudi skrb za zdravje celotne družbe," je poudaril.
Birokratizacija in neučinkoviti socialni prejemki
Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije stopnja tveganja revščine obsega 254.000 prebivalcev Slovenije, kar je več kot v prejšnjem letu, k temu številu pa je potrebno dodati število socialno izključenih, tako da skupen obseg tega problema predstavlja 309.000 ljudi, pa ugotavlja Združenje Akademija za socialne vede. Ob tem dodajajo, da bi, če bi uporabili analizo dohodkovnih virov, bi ugotovili, da seštevek števila prekarno zaposlenih, števila upokojencev, ki prejmejo pokojnino nižjo od 739 evrov in številnimi druge, ki z dohodki v višini blizu minimalne plače komaj preživijo, ugotovili, da se s pomanjkanjem na svoj način bori vsaj vsak četrti Slovenec in ne vsak osmi, kot to poročajo uradni viri.
Dejstvo je, da je že vsaka druga samska ženska nad 65 let ogrožena zaradi revščine, da imamo nepregleden sloj mladih zaposlenih v prekarnih oblikah, upokojence z nizkimi pokojninami, lahko pa bi še prišteli prejemnike transferov, nezaposlene in številne druge. Na drugi strani imamo močno prezadolženost države in vnaprej načrtovane proračunske primanjkljaje. Po mnenju združenja je temu krivo tridesetletno zapostavljanje tega področja, ob tem pa je boj proti revščini zbirokratiziran, neučinkovit in da neciljani socialni transferi ne dosegajo vseh kategorij prebivalstva, ki se s tem problemom soočajo, kot je ugotovilo tudi Računsko sodišče, še poudarjajo v Združenju Akademija za socialne vede.
