Koristi le celovito obvladovanje bolezni
V Sloveniji za rakom zboli vsako leto 15.000 ljudi, rak je najpogostejši vzrok smrti pri moških in drugi najpogostejši pri ženskah. Ob tem strokovnjaki poudarjajo, da je več kot tretjino primerov raka mogoče preprečiti, drugo tretjino pa je ob zgodnjem odkritju mogoče pozdraviti.
Najpogostejši raki pri nas (kože, debelega črevesa in danke, pljuč, dojke in prostate) so povezani z nezdravim življenjskim slogom, čezmernim sončenjem, nepravilno prehrano, kajenjem in čezmernim pitjem alkoholnih pijač.
Sistematično in dolgoročno zmanjševanje bremena raka pa je mogoče le s celovitim obvladovanjem bolezni, izpostavljata Onkološki inštitut in ministrstvo za zdravje pred svetovnim dnevom boja proti raku (4. februar). Ta poteka poteka pod sloganom "Zaprimo vrzel v oskrbi" in osvešča o razlikah v oskrbi bolnikov z rakom med državami in stremi k temu, da bi vsi imeli enak dostop do kakovostne oskrbe.
Namen novega državnega programa obvladovanja raka za obdobje 2022-2026, ki ga je vlada sprejela decembra, je vsem državljanom zagotavljati enakost v dostopu do kakovostnih zdravstvenih storitev na vseh ravneh zdravstvenega sistema. Dokument zavezuje k okrepljeni primarni preventivi, k čim bolj enakim možnostim za zdrave izbire posameznika, s katerimi preprečujemo nastanek raka, k izvajanju dokazano učinkovitih presejalnih programov, k čim zgodnejši diagnostiki ter dolgoročno čim boljšim izidom pri celoviti obravnavi raka, vključno s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo, so v skupni izjavi navedli na Onkološkem inštitutu Ljubljana in ministrstvu za zdravje.
Minister za zdravje Janez Poklukar je ob tem priznal, da je epidemija covida-19 pustila posledice: "Podatki registra raka kažejo, da smo med epidemijo odkrivali manj novih primerov raka kot pred epidemijo, celoten vpliv pa bomo realno lahko ocenili šele v prihodnjih letih." Kot pravi, bodo nadaljevali z izvajanjem obstoječih presejalnih programov, nove pa bodo uvajali na podlagi znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti in smotrnosti. Prav tako vzpostavljajo klinične registre najpogostejših rakov, ki bodo omogočali spremljanje kakovosti obravnave. Rezultati bodo podlaga za pripravo predlogov sistemskih sprememb za zagotavljanje najvišje možne kakovostne ravni obravnave bolnikov. Z zagotavljanjem celostne rehabilitacije in paliativne oskrbe pa bodo po ministrovih napovedih izboljšali kakovost življenja bolnikov z rakom.
Namestnica koordinatorja državnega programa Sonja Tomšič pa je dodala, da bodo preko državnega programa več pozornosti namenili zlasti krepitvi mreže izvajalcev za področje onkologije v državi, spremljanju in zagotavljanju visoke kakovosti obravnave za vse bolnike ter nadgradnji aktivnosti za boljšo kakovost življenja bolnikov.
Nov državni program dodatno opredeljuje prenovljen in bolj operativen način vodenja programa, ki bo omogočal bolj pregledno, kompetentno in strokovno usmerjanje enega najkompleksnejših področij našega zdravstvenega sistema. Kot je navedla generalna direktorica Onkološkega inštituta Andreja Uštar, potekajo aktivnosti za prenos koordinacije in upravljanja programa z ministrstva za zdravje na Onkološki inštitut, kjer naj bi se v kratkem začela s tem profesionalno ukvarjati manjša ekipa zaposlenih.