Da ne bo klima ogrozila zdravja
V poletni vročini pogosto uporabljamo klimatske naprave, če že ne v stanovanjih pa zagotovo v avtomobilih Dobro pa je upoštevati nekatera priporočila, ki bodo preprečili, da bi zaradi hladnega zraka zboleli.
Izogibajmo se velikim temperaturnim šokom. Zato naj bo v stanovanju temperatura le od 5 do 7 stopinj nižja kot zunaj. Zaradi prehudih razlik se lahko namreč prehladimo ali dobimo bolečine v sklepih, vnetje ušes in oči oziroma si poslabšamo morebitne kronične težave. Priporočljivo je, da klimatske naprave ne odpremo takoj na polno, temveč temperaturo v prostoru postopoma znižujemo – še posebej, če smo bili pred tem v zelo vročem okolju.
Da bo dobro delovala in da nam ne bo povzročila škode, moramo klimatsko napravo redno čistiti, med uporabo pa jo moramo na pravi način ugasniti. V notranjem delu klimatske naprave so hladilna rebra, na katerih se ob stiku s toplim zrakom nabira kondenz, ki odteka po cevi na prosto. Takšno stalno vlažno okolje je idealno za nastanek plesni in drugih zdravju škodljivih mikroorganizmov, kar včasih lahko zavonjamo. Ventilator spore in druge mikroorganizme raznese v prostor, v katerem jih nato vdihavamo.
Nabiranju plesni in mikroorganizmov na hladilnih rebrih se lahko izognemo z dvema ukrepoma. Prvi je redno čiščenje oziroma dezinfekcija klimatske naprave pred poletno sezono in po njej. Drugo, še pomembnejše ravnanje, pa se nanaša na pravilen izklop hlajenja. Ne izklopimo je zgolj s pritiskom na gumb za izklop. Nekaj minut pred izklopom izklopimo le funkcijo hlajenja in ohranimo vklopljeno funkcijo razpihavanja zraka. Tako se bodo hladilna rebra v notranjosti osušila. Nekateri naprednejši modeli hišnih klimatskih naprav to storijo že samodejno – ko jih izklopimo, še nekaj časa deluje samo ventilator, da posuši kondenz.
Pazimo, da nam hladen zrak ne piha v telo. V stanovanju pihalne šobe vedno usmerimo pod strop. S tem zmanjšamo piš hladnega zraka v telo, hkrati pa tudi povečamo učinkovitost delovanja klima-naprave. Topel zrak se namreč dviguje in nabira pod stropom, kjer ga klimatska naprava nato ohladi. Ohlajen zrak se nato spušča proti tlom, s čimer dosežemo kroženje zraka v prostoru in učinkovitejše hlajenje.
Lahko si pomagamo z dodatnim usmerjevalnikom zraka, običajno izdelanim iz pleksi stekla ali lesa. Namestimo ga pod izhodno odprtino klimatske naprave in tako zrak še bolj usmerimo vodoravno oziroma proti stropu.
V avtomobilu se skoraj ni mogoče izogniti pihanju hladnega zraka v telo, zato prezračevalne reže usmerimo tako, da hladen zrak potuje stran od glave in čim bolj mimo telesa. Stranske prezračevalne reže lahko usmerimo proti stranskim oknom, sredinske pa tako, da hladen zrak iz njih potuje po sredini med voznikom in sovoznikom. Klimatsko napravo nekaj kilometrov pred ciljem ugasnemo in pustimo zgolj pihanje ventilatorja.