Kmalu nas bo osem milijard
Po ocenah Združenih narodov naj bi Zemljo trenutno poseljevalo 7,8 milijarde ljudi. Kitajska je država z največ prebivalci na svetu, v njej živi 1,44 milijarde ljudi, sledi ji Indija z 1,39 milijarde prebivalci, so sporočili iz Statističnega urada RS ob 11. juliju, svetovnem dnevu prebivalstva.
Državljani Evropske unije, ki nas je 447 milijonov, skupaj sestavljamo manj kot 6 odstotkov svetovnega prebivalstva. Od teh nas 0,5 odstotka oziroma 2.107.180 živi v Sloveniji. Januarja 2021 je bila polovica prebivalcev Unije starih najmanj 44 let (točneje: 44,1 leta, medtem ko je slovensko povprečje 44,4 leta). Demografske značilnosti, ki bodo zaznamovale prihodnost EU in tudi Slovenije, so predvsem v povprečju manj rojstev, višja povprečna starost mater ob rojstvu otroka in daljšanje življenjske dobe. Podatki Eurostata za leto 2020 navajajo, da je bilo povprečno število živorojenih otrok na 1.000 prebivalcev v EU 9,1, v Sloveniji pa 8,9.
Svetovno prebivalstvo se po ocenah vsako leto poveča za 82 milijonov oseb. Leta 1804 je na Zemlji prvič živela milijarda oseb, šele leta 1927 pa dve milijardi. Rast prebivalstva se je nato pospešila, saj je bila že leta 1960 dosežena tretja milijarda. Petnajst let pozneje, leta 1975, so na planetu živele štiri milijarde ljudi. V zadnjih nekaj desetletjih se je svetovno prebivalstvo vsakih dvanajst let povečalo za eno milijardo. Tako je svetovna populacija leta 1987 znašala pet milijard, leta 1999 šest milijard in leta 2011 sedem milijard. Naslednji mejnik, osmo milijardo, bi po projekcijah Združenih narodov lahko dosegli že v prihodnjih dveh letih, čez 35 let, leta 2057, pa naj bi na Zemlji živelo deset milijard ljudi.
Trend rasti prebivalstva se bo po celinah razlikoval. Projekcije napovedujejo, da bo najhitreje naraščala populacija Afrike. Prebivalcev Azije, ki so desetletja predstavljali več kot polovico prebivalcev Zemlje, pa naj bi bilo leta 2100 približno enako kot prebivalcev Afrike.