Dostojanstvo pripada vsakemu

Ob današnjem mednarodnem dnevu za izkoreninjenje revščine, ki poteka pod geslom Dostojanstvo za vse tudi dejansko, se tako v Sloveniji kot svetu vrstijo pozivi k odpravljanju revščine, ki jo je pandemija covida-19 še poglobila. Revščina ni nekaj, čemur se ni mogoče izogniti, ampak je posledica določenih odločitev pristojnih, so kritični v Združenih narodih.
Človekovo dostojanstvo po opozorilu Združenih narodov ni le temeljna človekova pravica, ampak je osnova vsem drugim človekovim pravicam. Po opozorilu varuha človekovih pravic Petra Svetine pa skrb za premagovanje revščine ni naloga nevladnih organizacij, ampak države, ki se mora na stiske odzvati takoj. Zato napoveduje vztrajanje pri zahtevah po učinkovitejši socialni politiki in po odpravi pomanjkljivosti v pokojninskem sistemu.
Po podatkih OECD je med starejšimi od 80 let, ki živijo sami, kar 27 odstotkov revnih. Med starejšimi od 65 let, ki živijo sami, pa je revnih 21 odstotkov moških in 43 odstotkov žensk.
Statistični podatki kažejo, da je v juliju pod pragom revščine (znašal je 771 evrov) živelo 11,7 odstotka prebivalcev Slovenije, tveganju socialne izključenosti pa je bilo izpostavljenih 13,2 odstotka starejših. Največji delež ljudi pod pragom tveganja revščine s približno četrtinskim deležem predstavljajo upokojenci, so opomnili v zvezi društev upokojencev. Zato neuskladitev pokojnin in višina letnega dodatka za prihodnje leto povzročata jezo. Zaradi rekordne inflacije se položaj še slabša, še posebej narašča delež žensk, ki živijo pod pragom revščine zaradi daljšanja življenjske dobe in nižjih prejemkov. Po zadnjih podatkih v Sloveniji živi skoraj 60.000 žensk v revščini.
V Sindikatu upokojencev Slovenije so kritični do načina razmišljanja o starejših v politiki in družbi. V združenju Srebrna nit pa pričakujejo, da bo vlada zamrznila oskrbnine v socialnovarstvenih zavodih. Humanitarne organizacije pa opozarjajo, da vedno več ljudi išče pomoč pri njih. Zveza prijateljev mladine Slovenije opaža, da se nanje vse pogosteje obračajo revni zaposleni, ki z minimalno plačo ne morejo pokrivati vseh stroškov, pa tudi enostarševske družine in družine z bolnimi otroki. Tudi Unicef Slovenija opominja, da je treba zaščititi družine z otroki in ustrezno prilagoditi podporo zanje.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti želi z dodatnimi ukrepi preprečiti naraščanje socialnih stisk, so sporočili z ministrstva. Tako bodo družine v novembru in decembru 2022 ter januarju 2023 poleg otroškega dodatka za vsakega otroka prejele tudi draginjski dodatek. Energetski dodatek pa bodo prejeli prejemniki denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka ter invalidi z nizkimi dohodki. Poleg tega je ministrstvo na 113.000 upokojencev z nizkimi pokojninami, ki ne presegajo meje za pridobitev varstvenega dodatka, naslovilo dopis, v katerem jih obveščajo o morebitni upravičenosti do energetskega dodatka in jih pozivajo naj se obrnejo na center za socialno delo.



