Zauživamo premalo prehranske vlaknine
Ob današnjem mednarodnem dnevu polnozrnatih žit so na Inštitutu za nutricionistiko opozorili, da prebivalci Slovenije zaužijejo bistveno premalo prehranske vlaknine, ki jo vsebujejo tudi polnozrnati žitni izdelki. Ustrezen vnos prehranske vlaknine ima ugoden vpliv na prebavo, hkrati se tako zmanjša tveganje za nastanek nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, sladkorno boleznijo tipa 2 ter rakom.
Slovenci na dan zaužijemo le okrog 20 gramov na dan, kar je precej manj od dnevno priporočenih 30 gramov. Rezultati nacionalno reprezentativne prehranske raziskave SI.Menu so po njihovih navedbah pokazali, da je vnos prehranske vlaknine nezadosten pri 90 odstotkih mladostnikov in odraslih ter pri 84 odstotkih starejših odraslih. "Podobno stanje opažajo tudi v mnogih drugih razvitih državah, razlog za to pa je sodoben način prehranjevanja, ki vključuje preveč visoko predelanih živil z majhno vsebnostjo prehranske vlaknine," je navedel Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko. Količina zaužite prehranske vlaknine se je v zadnjih desetletjih zmanjševala tudi zaradi spremenjene tehnologije proizvodnje živil. Glavnina žitnih izdelkov se namreč izdela iz bele moke, iz katere je odstranjena glavnina prehranske vlaknine.
Ključni viri prehranske vlaknine v prehrani so zelenjava in stročnice, sadje ter polnozrnati žitni izdelki. Priporočen vnos se doseže s pestro in uravnoteženo prehrano, ki vključuje več takšnih živil, kar ima dolgoročen ugoden vpliv na zdravje. Velik učinek dosežemo že z majhnimi spremembami, na primer z zamenjavo belega kruha s polnozrnatim.
Na inštitutu svetujejo pogostejše poseganje po nepredelanih živilih in lastno pripravo obrokov iz osnovnih sestavin, vključno s polnozrnatimi žiti, stročnicami in zelenjavo. Slabe prehranske navade so še posebej problematične pri mladostnikih, saj se v tem obdobju oblikujejo vzorci za kasnejša življenjska obdobja. Pojasnili so še, da je povečanje vnosa prehranske vlaknine tudi cilj nacionalnega programa Dober tek Slovenija 2015-2025, v katerem je izpostavljena potreba po občutnem povečanju deleža prebivalcev, ki uživa polnozrnata živila. Pomemben cilj programa je tudi izboljševanje sestave predelanih živil, so še dodali.