Nič o invalidih brez invalidov
Ob mednarodnem dnevu invalidov, 3. decembru, organizacije invalidov in tisti, ki skrbijo za spoštovanje njihovih pravic, opozarjajo, da so invalidi pogosto žrtve diskriminacije in tvegajo socialno izključevanje. Enakopravno sodelovanje na številnih področjih življenja pa jim otežujejo tudi različne ovire.
"Hkrati je ta dan priložnost, da se zavemo koristi, ki jih celotni družbi prinaša aktivno sodelovanje invalidov v vse vidike političnega, družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja," so v poslanici ob mednarodnem dnevu zapisali v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). V skladu z načelom Nič o invalidih brez invalidov in ob strokovnem znanju in izkušnjah, do katerih so invalidske organizacije prišle v letih dozdajšnjega delovanja, utemeljeno pričakujejo, da so predstavniki NSIOS konstruktivno vključeni v procese oblikovanja sistemskih rešitev in drugih ukrepov na vseh področjih, ki so povezana z invalidi.
Pri svetu za invalide so v poslanici opozorili, da so v luči oblikovanja vključujoče družbe nujne spremembe, ki bodo invalidom omogočale bivanje v prilagojenem stanovanjskem okolju po lastni izbiri. Pri tem ne smemo pozabiti na razvoj primernih socialnih storitev in osebne asistence, ki bodo invalidom nudile podporo pri neodvisnosti in aktivnem vključevanju v zasebnem in družbenem življenju, so poudarili.
Nujnost dostopnega okolja za invalide
Pri varuhu človekovih pravic in zagovorniku načela enakosti pa so v teh dneh izpostavili nujnost dostopnega okolja za invalide. Posebno poročilo Varuha človekovih pravic o dostopnosti centrov za socialno delo za gibalno in senzorno ovirane invalide kaže na zaskrbljujoče razmere. Po opozorilih varuha Petra Svetine je nedopustno, da se desetletje po uveljavitvi zakona o izenačevanju možnosti invalidov ti še vedno pogosto znajdejo pred številnimi ovirami v javnih ustanovah.
Med 63 enotami centrov za socialno delo lani štiri še niso imele zagotovljene dostopnosti za gibalno ovirane. Uporabniki so navajali, da so jih zaposleni sprejeli zunaj ali pa je pogovor potekal v vozilu. Devet objektov ni imelo za invalide prilagojenih parkirnih mest, 18 pa ne primernih sanitarij. Invalide so usmerjali v sanitarije na bližnji bencinski servis ali v 200 metrov oddaljen zdravstveni dom. Dostopnost za senzorno ovirane pa je še slabša. Le dobra polovica centrov za socialno delo ima jasno označen vhod, ki nudi neoviran dostop osebam z motnjami sluha in vida. Le ena od enot ima taktilne oznake za orientacijo slepih in slabovidnih, delno urejene taktilne oznake pa imajo tri enote. Reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi ne zagotavlja nobena enota centrov za socialno delo. Nobena enota tudi nima prikazovalnikov pisnih informacij, predvajalnikov z video posnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Prav tako na nobeni enot ni možnosti vgradnje slušne zanke.
Pri zagovorniku načela enakosti pa ugotavljajo, da le približno četrtina objektov, v katerih se izvaja srednješolski pouk, omogoča vse pogoje za vključitev gibalno oviranih ljudi v izobraževalni proces. Ob tem so spomnili na zakon o izenačevanju možnosti invalidov, ki zahteva, da je treba najkasneje do 11. decembra 2025 zagotoviti, da bodo obstoječi objekti v javni rabi dostopni vsem z invalidnostmi.
NSIOS ob mednarodnem dnevu invalidov vabi občine k prižigu vijolične svetlobe, saj ima tudi lokalno okolje ključno vlogo pri zagotavljanju vključujočega okolja za vse prebivalce, To je mednarodna barva invalidov, znana iz globalne kampanje #WeThe15, s katero izpostavljajo, da invalidi predstavljajo 15 odstotkov svetovnega prebivalstva ali približno 1,2 milijarde ljudi.