Prešernov recital, proslava, pa smenj
Za slovenski kulturni praznik, 8. februar, javni zavodi in nevladne organizacije s področja kulture pripravljajo raznolik program za vse generacije.
Osmega februarja bo spet »v živo« Prešernov smenj v Kranju, ki je ena najbolj prepoznavnih prireditev ob kulturnem prazniku. Odprti bodo kulturni hrami, ki na ogled postavijo svoje bogate vsebine. Obiščete lahko Prešernovo hišo, Mestno hišo in grad Khislstein, kjer je na ta dan vstop brezplačen. Med sprehodom po mestu si lahko ogledate še sejem domače in umetnostne obrti in poslušate recitacije Prešernovih pesmi.
Te bodo igralci recitirali tudi pred Prešernovim spomenikom v Ljubljani. 37. recital Prešernove poezije bo potekal med 12. in 14. uro, pesmi bodo recitirali članice in člani Združenja dramskih umetnikov Slovenije - igralke in igralci iz vseh slovenskih poklicnih gledaliških hiš, samostojni ustvarjalci na področju kulture in študentje dramske igre na AGRFT. V živo boste lahko recitalu prisluhnili na valovih programa ARS Radia Slovenija, na spletnih strani RTV SLO, po mestnih ulicah stare Ljubljane in tudi v Vrbi, Prešernovi rojstni vasi.
Tu je vsako leto na kulturni praznik še posebej živo in letos ne bo nič drugače. Med 8. in 16. uro se lahko podate na tradicionalni po Poti kulturne dediščine Žirovnica. Deset kilometrov dolga krožna pot povezuje pet rojstnih hiš velikih mož: Prešernovo rojstno hišo v Vrbi, Čopovo rojstno hišo v Žirovnici, Finžgarjevo rojstno hišo v Doslovčah, Jalnovo rojstno hišo na Rodinah in Janšev čebelnjak na Breznici. Žirovnica je ponosna tudi na močne in ustvarjalne ženske, ki so živele v senci velikih mož, a pomembno prispevale h »kulturnemu vrenju« v vaseh pod Stolom. V ta namen bo v Vrbi na ogled priložnostna razstava z naslovom Bog žívi vas Slovenke. Ob 13. uri se bo začela osrednja slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku, slavnostna govornica bo poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Katarina Štravs, v kulturnem programu pa bodo sodelovali Neisha in Kulturno društvo dr. France Prešeren Žirovnica-Breznica.
Podrobnejši program najdete na povezavi:
https://visitzirovnica.si/tradicionalni-pohod-po-poti-kulturne-dediscine-zirovnica-2023/
Vabljeni na obisk ljubljanskih kulturnih ustanov
Ljubljanske knjižnice bodo ta dan zaprte, razen Knjižnice Šiška, v kateri bo potekal program od 8. do 15. ure. Na Zajtrku ob poeziji bodo knjižničarji recitirali pesmi njim ljubih poetov, pridružite se jim. Opoldne bo pogovor s pesnico, esejistko, prevajalko in sociologinjo Natašo Velikonja. V središču pogovora bo knjiga Prostor sred križišč, za katero je leta 2022 prejela Jenkovo nagrado. Otroci se bodo razveselili gledališke predstave o Povodnem možu družinskega gledališča Kolenc in nato še ure pravljic ter ustvarjalnih delavnic. Nove člane čaka brezplačna enoletna članarina.
Na Ljubljanskem gradu si boste lahko obiskovalci brezplačno ogledali stalne razstave Slovenska zgodovina, Grajsko orožje in Lutkovni muzej, kratki film o zgodovini gradu v Virtualnem gradu ter se povzpeli na Razgledni stolp, od koder se odpira čudovit pogled. Grajski vodniki vam zaupali številne zgodbe, ki so se skozi stoletja stkale za grajskimi zidovi. Za najmlajše so pripravili interaktivno dogodivščino Pridruži se Zmajski druščini, družbo pa jim bo tega dne delal tudi najstarejši grajski prebivalec – ljubka podgana Friderik. V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane brezplačna vodstva in delavnice za družine. Ob 15., 16. in 17. uri v sklopu LUV festa v organizaciji Turizma Ljubljana poteka Ljubezen do ..., brezplačno doživljajsko vodstvo po razstavi Ljubljana.
Koliko denarja namenimo za kulturo?
Država je v letu 2021 namenila za kulturo – za delovanje knjižnic, muzejev, galerij, gledališč, za koncertno, odrsko in filmsko produkcijo, spomenike in spominske hiše, kulturna praznovanja, subvencije umetnikom, za storitve radia, televizije in založništva – skupno skoraj 514 milijonov evrov, kar je znašalo en odstotek BDP. Po podatkih statističnega urada je bilo konec novembra lani 16.088 oseb, ki so opravljale enega od dvajsetih značilnih poklicev v kulturi, 62,7 odstotka je bilo zaposlenih, 37,3 odstotka pa samozaposlenih.