Hrana je vrednota in z njo moramo tako ravnati
Po podatkih statističnega urada iz leta 2021 je vsak Slovenec povprečno zavrgel 68 kilogramov hrane. Največ zavržkov nastane v gospodinjstvih, kar pomeni, da smo ravno posamezniki tisti, ki lahko naredimo največjo spremembo.
Zaradi te zaskrbljujoče številke bomo letos 24. aprila že tretjič zapored obeležili dan brez zavržene hrane. Po sklepu vlade bo to odslej tudi uradno slovenski dan brez zavržene hrane, s katerim širimo pomembno sporočilo, da je hrana vrednota in da moramo z njo tako tudi ravnati. Zavržki hrane namreč pomenijo izgubo virov, ki se uporabljajo v proizvodnji, kot so zemlja, voda, energija in vložki, ter povečanje emisij toplogrednih plinov.
Potekale bo različne aktivnosti, povezane s preprečevanjem izgub hrane in odpadne hrane. Njihov ključni namen je slehernega posameznika spodbuditi k zmanjševanju in preprečevanju nastanka zavržene hrane ter predstaviti številne možnosti uporabe prehrambnih izdelkov, ki pogosto ostanejo neporabljeni, ter ozaveščati o pomenu preudarnega načrtovanja nakupov.
Vsak med nami lahko podpiše zavezo, s katero se zaveže:
- da bo odgovorno, premišljeno in preudarno ravnal s hrano, ki jo kupuje, shranjuje in uživa,
- da bo skrbel za to, da bo v koših za smeti končalo čim manj hrane, ki je še vedno užitna;
- da bo tudi družino, prijatelje, sodelavce spodbujal k zmanjševanju količin zavržene hrane.
Zavezo natisnite, jo postavite na vidno mesto - in se je tudi držite!
Zavržki hrane so svetovni problem
Hrana se izgublja ali zavrže v celotni dobavni verigi, od začetne kmetijske proizvodnje do končne porabe v gospodinjstvih. Od razvitosti države pa je odvisno, na kateri stopnji se je zavrže največ – v državah z nizkimi dohodki zavržki hrane prevladujejo v fazi proizvodnje, medtem ko se v razvitih državah največ hrane zavrže na maloprodajni in potrošniški ravni.